Page 96 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
Preglednica 15: Frekvence in odstotki izkušenj ter predstav bodočih učiteljev
o razvijanju digitalne pismenosti pri učencih v študijskih letih 2021/2022 in 2022/2023

2021/2022 2022/2023
Kategorija Izjava
f f % f f %
Bal sem se, da učenec ne bo želel sodelovati, da je pre- 22 40,7 21 33,3
majhen.
Sklepal sem, bo učenec z veseljem sodeloval, saj bova
komunicirala ob uporabi računalnika, česar si učen- 26 48,1 33 52,4
Interakcija
ci običajno želijo.
Sklepal sem, da bi učencu znal predstavljati oviro ra-
čunalnik – če bova delala na tablici, bo zanj zanimi- 6 11,2 9 14,3
veje.
Verjetno bi učencu pustil, da samostojno raziskuje na
spletu, ko bi naletel na težavo, bi mu pomagal in nu- 49 90,7 57 90,5
Metode dil razlago.
Izhajal bi iz učnega načrta neobveznega izbirnega 5 9,3 6 9,5
predmeta računalništvo.
Sicer se doživljam kot digitalno pismeno osebo,
a moral sem obnoviti ali na novo usvojiti nekaj 44 81,5 43 68,3
Digitalna stvari, npr. uporabo Boolovih operatorjev in iskanje
pismenost v narekovajih.
Menim, da sem digitalno pismen in ne potrebujem 10 18,5 20 31,7
dodatnih znanj.
Digitalno nepismen učitelj ne more učiti digitalne
Vpliv 54 100,0 63 100,0
pismenosti.
Opombe: interakcija – predstave o interakciji z učenci v digitalnem svetu; metode
– predvidene metode razvijanja digitalne pismenosti; digitalna pismenost – digitalna
pismenost učitelja; vpliv – vpliv učiteljeve digitalne pismenosti na učence.
digitalne pismenosti, pri čemer bi jim pri težavah nudili pomoč in razlago.
Le manjši delež (9,3 % v št. l. 2021/2022 in 9,5 % v št. l. 2022/2023) jih je na-
vedel, da bi svoje metode poučevanja osnovali na učnem načrtu neobvez-
nega izbirnega predmeta računalništvo. Kar se tiče digitalne pismenosti
udeležencev, rezultati kažejo, da večina (81,5 % v št. l. 2021/2022 in 68,3 % v
št. l. 2022/2023) čuti potrebo po osvežitvi ali pridobivanju novih digitalnih
znanj, medtem ko jih manjši delež (18,5 % v št. l. 2021/2022 in št. l. 31,7 % v
2022/2023) meni, da so že dovolj digitalno pismeni in ne potrebujejo dodat-
nih znanj. Sodelujoči so v kategoriji Vpliv izrazili enotno mnenje (100,0 % v
obeh št. letih), da digitalno nepismen učitelj ne more učinkovito poučeva-
ti digitalne pis menosti.

96