Page 101 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

spletno branje in učenje v osnovni šoli: metode in priprava učiteljev ...
učencu ustrezali bolj kot pri klasičnih načinih učenja, kar je dodatno okre-
pilo njihov odnos (11,2 % v št. l. 2021/2022 in 9,5 % v št. l. 2022/2023). Pri mo-
tivaciji učencev v digitalni dobi sodelujoči izpostavljajo, da učenci pogosto
precenjujejo svoje digitalne zmožnosti (72,1 % v št. l. 2021/2022 in 66,7 % v
št. l. 2022/2023). Ostali odgovori kažejo dva pola mnenj udeležencev. 18.6,%
v študijskem letu 2021/2022 in 19,0 % v študijskem letu 2022/2023 jih je iz-
postavilo, da je digitalna naprava učenca demotivirala za delo, medtem ko
jih obratno poroča nekoliko manj, in sicer 9,3 % v študijskem letu 2021/2022
in 14,3 % v študijskem letu 2022/2023.

4 Razprava

Rezultati raziskave odražajo pomembne vpoglede v izkušnje udeležen-
cev izobraževanja o poučevanju digitalne pismenosti, ki so naučeno zna-
nje prenesli v prakso v okviru dela z učencem ena na ena. Ključna ugo-
tovitev, ki neposredno naslavlja prvo hipotezo, je, da imajo udeleženci, v
našem primeru študenti razrednega pouka, različne stopnje izkušenj in
predstav o digitalni pismenosti. Velik del jih izraža potrebo po nadgradnji
znanj s področja lastne digitalne pismenosti, kar poudarja vrzel v predhod-
nem izobraževanju in potrebo po sistematičnem usposabljanju učiteljev na
tem področju. Digitalna pismenost sicer ni nov konstrukt, ko govorimo o
uporabi digitalnih okolij, a v izobraževalnih sistemih predstavlja relativ-
no novo zahtevo, ki zahteva dodatno pozornost. Ugotovitve pritrjujejo po-
budam organov, ki poudarjajo tako potrebo po splošnem izobraževanju
prebivalstva (npr. Krovna strategija digitalne preobrazbe Slovenije do leta
2030, 2023; Vuorikari idr., 2023) kot tudi potrebo po izobraževanju učitel-
jev (Redecker, 2018).
Prav tako rezultati kažejo, da je poudarek na praktičnem usposabljan-
ju in interaktivnih metodah učenja ključen za uspešno integracijo digital-
ne pismenosti v šolski kurikulum, kar podpira drugo in četrto zastavlje-
no hipotezo. Odgovori sodelujočih pa izpostavljajo tudi določene omejitve,
povezane z dostopnostjo gradiv v maternem jeziku. Izpostaviti velja tudi
ugotovitev, da lahko digitalna naprava na učence deluje tako motivacijsko
kot demotivacijsko, kar odraža kompleksnost digitalnega učenja in pou-
darja potrebo po nadaljnjih raziskavah strategij za optimizacijo motivaci-
je učencev.
Jasno je izražen tudi pomen samorefleksije in mentorstva, kar v kon-
tekst postavlja tretjo hipotezo. Udeleženci izobraževanja prepoznavajo
ključno vlogo obeh konstruktov v procesu učenja, kar sovpada s sodobnimi

101