Page 99 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 99
napovedniki občutka pripadnosti šoli
5.2.2.1.2 Razlike glede na status priseljenca dijakov in dijakinj
V nadaljevanju nas zanimajo razlike v napovednikih občutka pripadnosti
šoli med dijaki in dijakinjami, ki so poročali o statusu priseljenca, in tisti-
mi, ki tega statusa nimajo.
Tabela 38: PISA 2018 – napovedniki občutka pripadnosti šoli pri dijakih in dijakinjah brez statusa priseljenca
Model B SEB tB p β SEβ tβ p R2 SER2
0,02 3,22 0,00
Konstanta 0,08 0,01 2,08 0,00 0,03 0,02 2,08 0,00
0,02 1,43 > 0,05 0,03 0,02 1,43 > 0,05
Disciplina 0,03 0,02 –1,74 > 0,05 –0,03 0,02 –1,75 > 0,05
v razredu –0,07 0,02 –2,82
0,02 –2,79 0,00 –0,01 0,02 –0,30 0,00
Opora učitelja 0,02 –0,21 0,02 –11,41
0,02 –0,30 > 0,05 0,11 0,02 7,13 > 0,05
Individualni pri- –0,03 0,28 0,02 16,84
stop pri poučevanju 0,02 –11,80 0,00 0,00
0,01 7,09 0,00 0,00
Diskriminatorno –0,06 0,02 14,95 0,00 0,00
vedenje učiteljev
0,19 0,01
Tekmovalnost 0,00
v šoli
Medvrstniško –0,18
nasilje
Opora staršev 0,10
Pozitivno čustvo- 0,26
vanje
Opomba: B – regresijski koeficient; SE – standardna napaka; t – t-vrednost; p – statistična značilnost;
β– standardiziran regresijski koeficient; R2 – delež pojasnjene variance.
Rezultati (tabeli 38 in 39) na tem področju kažejo, da sta imela tako pri
dijakih s statusom priseljenca kot tudi pri tistih brez statusa največjo po-
jasnjevalno moč ponovno zaznavanje medvrstniškega nasilja v šoli in po-
zitivno čustvovanje dijakov. Zaznavanje medvrstniškega nasilja je bilo po-
trjeno kot značilen negativni napovednik občutka pripadnosti šoli v obeh
skupinah dijakov, in sicer je bila eno enoto višja vrednost indeksa zaznava-
nja medvrstniškega nasilja povezana z nižjim indeksom občutka pripadno-
sti šoli za –0,18 pri dijakih brez statusa priseljenca in za –0,28 pri dijakih
s statusom priseljenca, kar pomeni, da je bila napovedna moč omenjenega
dejavnika večja pri dijakih, ki so poročali o statusu priseljenca. Pozitivno
čustvovanje dijakov je bilo ponovno potrjeno kot značilen pozitivni napo-
vednik občutka pripadnosti šoli v obeh skupinah, in sicer je bila eno eno-
to višja vrednost indeksa pozitivnega čustvovanja povezana z zvišanjem
vrednosti indeksa občutka pripadnosti šoli za 0,26 pri dijakih brez statusa
priseljenca in za 0,24 pri dijakih s statusom priseljenca. Pri dijakih s statu-
99
5.2.2.1.2 Razlike glede na status priseljenca dijakov in dijakinj
V nadaljevanju nas zanimajo razlike v napovednikih občutka pripadnosti
šoli med dijaki in dijakinjami, ki so poročali o statusu priseljenca, in tisti-
mi, ki tega statusa nimajo.
Tabela 38: PISA 2018 – napovedniki občutka pripadnosti šoli pri dijakih in dijakinjah brez statusa priseljenca
Model B SEB tB p β SEβ tβ p R2 SER2
0,02 3,22 0,00
Konstanta 0,08 0,01 2,08 0,00 0,03 0,02 2,08 0,00
0,02 1,43 > 0,05 0,03 0,02 1,43 > 0,05
Disciplina 0,03 0,02 –1,74 > 0,05 –0,03 0,02 –1,75 > 0,05
v razredu –0,07 0,02 –2,82
0,02 –2,79 0,00 –0,01 0,02 –0,30 0,00
Opora učitelja 0,02 –0,21 0,02 –11,41
0,02 –0,30 > 0,05 0,11 0,02 7,13 > 0,05
Individualni pri- –0,03 0,28 0,02 16,84
stop pri poučevanju 0,02 –11,80 0,00 0,00
0,01 7,09 0,00 0,00
Diskriminatorno –0,06 0,02 14,95 0,00 0,00
vedenje učiteljev
0,19 0,01
Tekmovalnost 0,00
v šoli
Medvrstniško –0,18
nasilje
Opora staršev 0,10
Pozitivno čustvo- 0,26
vanje
Opomba: B – regresijski koeficient; SE – standardna napaka; t – t-vrednost; p – statistična značilnost;
β– standardiziran regresijski koeficient; R2 – delež pojasnjene variance.
Rezultati (tabeli 38 in 39) na tem področju kažejo, da sta imela tako pri
dijakih s statusom priseljenca kot tudi pri tistih brez statusa največjo po-
jasnjevalno moč ponovno zaznavanje medvrstniškega nasilja v šoli in po-
zitivno čustvovanje dijakov. Zaznavanje medvrstniškega nasilja je bilo po-
trjeno kot značilen negativni napovednik občutka pripadnosti šoli v obeh
skupinah dijakov, in sicer je bila eno enoto višja vrednost indeksa zaznava-
nja medvrstniškega nasilja povezana z nižjim indeksom občutka pripadno-
sti šoli za –0,18 pri dijakih brez statusa priseljenca in za –0,28 pri dijakih
s statusom priseljenca, kar pomeni, da je bila napovedna moč omenjenega
dejavnika večja pri dijakih, ki so poročali o statusu priseljenca. Pozitivno
čustvovanje dijakov je bilo ponovno potrjeno kot značilen pozitivni napo-
vednik občutka pripadnosti šoli v obeh skupinah, in sicer je bila eno eno-
to višja vrednost indeksa pozitivnega čustvovanja povezana z zvišanjem
vrednosti indeksa občutka pripadnosti šoli za 0,26 pri dijakih brez statusa
priseljenca in za 0,24 pri dijakih s statusom priseljenca. Pri dijakih s statu-
99
