Page 94 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 94
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
silju, preostali pomembni identificirani dejavniki, katerih učinke smo žele-
li preveriti, niso bili ugotavljani.
5.1 Metoda
Opis vzorcev raziskav PISA 2018 in PIRLS 2016 je že naveden v razdelkih
3.1.2 in 3.1.3, pripomočki so navedeni v razdelkih 3.2.2 in 3.2.3, obdelava po-
datkov pa v razdelku 3.3.
5.2 Rezultati
5.2.1 Opisna statistika in povezanost med spremenljivkami
5.2.1.1 Raziskava PISA 2018
Slovenski dijaki in dijakinje so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD (tabe-
la 32) poročali o podobnem zaznavanju discipline v razredu pri pouku slo-
venščine (–0,01) in o podobni zaznani opori s strani staršev (–0,03). Nada-
lje so poročali o nekoliko podpovprečnem občutku pripadnosti šoli (–0,11),
zaznavanju medvrstniškega nasilja v šoli (–0,11) in o tekmovalnosti med
dijaki v šoli (–0,16). V primerjavi z vrstniki iz držav OECD so poročali o
precej podpovprečni zaznani opori s strani učitelja pri pouku slovenščine
(–0,61), individualnem pristopu učitelja pri poučevanju slovenščine (–0,40)
in o podpovprečnem lastnem pozitivnem čustvovanju (–0,61). Prav tako
so poročali o nadpovprečnem diskriminatornem vedenju učiteljev v šoli
(0,25).
Vrednosti koeficientov povezanosti med vključenimi spremenljivka-
mi (tabela 33) so nizke do srednje močne. Najmočnejša značilna negativna
povezanost se je pokazala med občutkom pripadnosti šoli in zaznavanjem
medvrstniškega nasilja (–0,28) in med disciplino v razredu ter diskrimina-
tornim vedenjem učiteljev v šoli (–0,21). Najmočnejša značilna pozitivna
povezanost je bila potrjena med zaznano oporo učitelja in učiteljevim indi-
vidualnim pristopom pri poučevanju (0,46) in oporo staršev ter dijakovim
pozitivnim čustvovanjem (0,24). Občutek pripadnosti šoli se je najmočne-
je pozitivno povezoval s pozitivnim čustvovanjem (0,33) in z zaznano opo-
ro staršev (0,24).
94
silju, preostali pomembni identificirani dejavniki, katerih učinke smo žele-
li preveriti, niso bili ugotavljani.
5.1 Metoda
Opis vzorcev raziskav PISA 2018 in PIRLS 2016 je že naveden v razdelkih
3.1.2 in 3.1.3, pripomočki so navedeni v razdelkih 3.2.2 in 3.2.3, obdelava po-
datkov pa v razdelku 3.3.
5.2 Rezultati
5.2.1 Opisna statistika in povezanost med spremenljivkami
5.2.1.1 Raziskava PISA 2018
Slovenski dijaki in dijakinje so v primerjavi z vrstniki iz držav OECD (tabe-
la 32) poročali o podobnem zaznavanju discipline v razredu pri pouku slo-
venščine (–0,01) in o podobni zaznani opori s strani staršev (–0,03). Nada-
lje so poročali o nekoliko podpovprečnem občutku pripadnosti šoli (–0,11),
zaznavanju medvrstniškega nasilja v šoli (–0,11) in o tekmovalnosti med
dijaki v šoli (–0,16). V primerjavi z vrstniki iz držav OECD so poročali o
precej podpovprečni zaznani opori s strani učitelja pri pouku slovenščine
(–0,61), individualnem pristopu učitelja pri poučevanju slovenščine (–0,40)
in o podpovprečnem lastnem pozitivnem čustvovanju (–0,61). Prav tako
so poročali o nadpovprečnem diskriminatornem vedenju učiteljev v šoli
(0,25).
Vrednosti koeficientov povezanosti med vključenimi spremenljivka-
mi (tabela 33) so nizke do srednje močne. Najmočnejša značilna negativna
povezanost se je pokazala med občutkom pripadnosti šoli in zaznavanjem
medvrstniškega nasilja (–0,28) in med disciplino v razredu ter diskrimina-
tornim vedenjem učiteljev v šoli (–0,21). Najmočnejša značilna pozitivna
povezanost je bila potrjena med zaznano oporo učitelja in učiteljevim indi-
vidualnim pristopom pri poučevanju (0,46) in oporo staršev ter dijakovim
pozitivnim čustvovanjem (0,24). Občutek pripadnosti šoli se je najmočne-
je pozitivno povezoval s pozitivnim čustvovanjem (0,33) in z zaznano opo-
ro staršev (0,24).
94
