Page 59 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 59
empirični okvir
nekaterih kulturnih skupin imajo napačno predstavo«, »O ljudeh nekate-
rih kulturnih skupin govorijo negativne stvari«, »Ljudi nekaterih kulturnih
skupin krivijo za težave, s katerimi se spopada Slovenija« in »Za dijake/-inje
nekaterih kulturnih skupin imajo nižja učna pričakovanja«.
Pri ugotavljanju zaznavanja tekmovalnosti v šoli so dijaki in dijakinje
odgovorili na vprašanje »Pomisli na svojo šolo: v kolikšni meri veljajo na-
slednje trditve?«. Pripadajoče postavke so ocenili na štiristopenjski lestvici
(od 1 – Sploh ne velja do 4 – Popolnoma velja), ocenili pa so naslednje po-
stavke: »Dijaki/-nje cenijo tekmovalnost«, »Zdi se mi, da dijaki/-inje tek-
mujejo med sabo«, »Zdi se, da je dijakom/-injam medsebojno tekmovanje
pomembno« in »Dijakom/-injam se zdi, da jih primerjajo med sabo«.
Pri ugotavljanju zaznavanja starševske opore so dijaki in dijakinje od-
govorili na vprašanje »Pomisli na to šolsko leto: v kolikšni meri se strinjaš z
naslednjimi trditvami?«. Pripadajoče postavke so ocenili na štiristopenjski
lestvici (od 1 – Sploh se ne strinjam do 4 – Popolnoma se strinjam), ocenili
pa so naslednje postavke: »Moji starši podpirajo moje izobraževalne napore
in dosežke«, »Moji starši me podprejo, ko v šoli naletim na težave« in »Moji
starši me spodbujajo k samozavesti«.
Pri ugotavljanju pozitivnega čustvovanja so dijaki in dijakinje odgovo-
rili na vprašanje »Pomisli nase in kako se po navadi počutiš: kako pogos-
to se počutiš, kot je opisano spodaj?«. Pripadajoče postavke so ocenili na
štiristopenjski lestvici (od 1 – Nikoli do 4 – Vedno), ocenili pa so naslednje
postavke: »Srečno«, »Prestrašeno«, »Živahno«, »Bedno«, »Ponosno«, »Za-
skrbljeno«, »Radostno«, »Žalostno« in »Veselo«. Za izračun tako imeno-
vanega indeksa pozitivnega čustvovanja so bile na mednarodni ravni upo-
rabljene zgolj postavke, ki se nanašajo na dijakovo pogostost zaznavanja
sreče, radosti in veselja.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih dijakov in dijakinj,
ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, potrdile kot ustrezno notranje zane-
sljive, z vrednostmi koeficientov notranje zanesljivosti med α = 0,78 in α =
0,89 (OECD, 2021).
3.2.3 Raziskava PIRLS 2016
V raziskavi PIRLS ločimo dvoje instrumentov: kognitivne instrumente, ki
ocenijo raven bralnih dosežkov, in kontekstualne instrumente, ki zbirajo
informacije o domačem in šolskem kontekstu za učenje branja ter o šolski
in organizacijski strukturi (gre za vprašalnike, na katere odgovarjajo učen-
ci in učenke, starši, učitelji in učiteljice ter ravnatelji in ravnateljice). V na-
59
nekaterih kulturnih skupin imajo napačno predstavo«, »O ljudeh nekate-
rih kulturnih skupin govorijo negativne stvari«, »Ljudi nekaterih kulturnih
skupin krivijo za težave, s katerimi se spopada Slovenija« in »Za dijake/-inje
nekaterih kulturnih skupin imajo nižja učna pričakovanja«.
Pri ugotavljanju zaznavanja tekmovalnosti v šoli so dijaki in dijakinje
odgovorili na vprašanje »Pomisli na svojo šolo: v kolikšni meri veljajo na-
slednje trditve?«. Pripadajoče postavke so ocenili na štiristopenjski lestvici
(od 1 – Sploh ne velja do 4 – Popolnoma velja), ocenili pa so naslednje po-
stavke: »Dijaki/-nje cenijo tekmovalnost«, »Zdi se mi, da dijaki/-inje tek-
mujejo med sabo«, »Zdi se, da je dijakom/-injam medsebojno tekmovanje
pomembno« in »Dijakom/-injam se zdi, da jih primerjajo med sabo«.
Pri ugotavljanju zaznavanja starševske opore so dijaki in dijakinje od-
govorili na vprašanje »Pomisli na to šolsko leto: v kolikšni meri se strinjaš z
naslednjimi trditvami?«. Pripadajoče postavke so ocenili na štiristopenjski
lestvici (od 1 – Sploh se ne strinjam do 4 – Popolnoma se strinjam), ocenili
pa so naslednje postavke: »Moji starši podpirajo moje izobraževalne napore
in dosežke«, »Moji starši me podprejo, ko v šoli naletim na težave« in »Moji
starši me spodbujajo k samozavesti«.
Pri ugotavljanju pozitivnega čustvovanja so dijaki in dijakinje odgovo-
rili na vprašanje »Pomisli nase in kako se po navadi počutiš: kako pogos-
to se počutiš, kot je opisano spodaj?«. Pripadajoče postavke so ocenili na
štiristopenjski lestvici (od 1 – Nikoli do 4 – Vedno), ocenili pa so naslednje
postavke: »Srečno«, »Prestrašeno«, »Živahno«, »Bedno«, »Ponosno«, »Za-
skrbljeno«, »Radostno«, »Žalostno« in »Veselo«. Za izračun tako imeno-
vanega indeksa pozitivnega čustvovanja so bile na mednarodni ravni upo-
rabljene zgolj postavke, ki se nanašajo na dijakovo pogostost zaznavanja
sreče, radosti in veselja.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih dijakov in dijakinj,
ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, potrdile kot ustrezno notranje zane-
sljive, z vrednostmi koeficientov notranje zanesljivosti med α = 0,78 in α =
0,89 (OECD, 2021).
3.2.3 Raziskava PIRLS 2016
V raziskavi PIRLS ločimo dvoje instrumentov: kognitivne instrumente, ki
ocenijo raven bralnih dosežkov, in kontekstualne instrumente, ki zbirajo
informacije o domačem in šolskem kontekstu za učenje branja ter o šolski
in organizacijski strukturi (gre za vprašalnike, na katere odgovarjajo učen-
ci in učenke, starši, učitelji in učiteljice ter ravnatelji in ravnateljice). V na-
59
