Page 54 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 54
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
populacijo 16.965 četrtošolcev, od tega 52 odstotkov dečkov in 48 odstot-
kov deklic.
Status priseljenca so določili odgovori učencev in učenk na vprašanje,
ali so bili rojeni v Sloveniji. Med četrtošolci je bilo brez statusa priseljenca
v Sloveniji rojenih 16.826 (96 %) učencev in učenk, o statusu priseljenca pa
je poročalo 727 (4 %) učencev in učenk. Med osmošolci je bilo brez statusa
priseljenca v Sloveniji rojenih 16.213 (96 %) učencev in učenk, o statusu pri-
seljenca pa je poročalo 709 (4 %) učencev in učenk.
Razlike med socialno-ekonomskim statusom smo upoštevali glede na
modelsko mednarodno izračunano lestvico »Izobraževalna podpora doma
učencem in učenkam pri izobraževanju« za osmošolce, v katero je zaje-
to posedovanje osnovnih izobraževalnih virov doma in tudi izobrazbena
raven staršev, ter lestvico »Podpora doma učencem in učenkam pri uče-
nju« za četrtošolce, ki je zajela, dodatno k spremenljivkam iz osmega razre-
da, še število otroških knjig in zaposlitveno raven staršev. V Sloveniji je o
malo podpore doma poročalo 539 (3 %) osmošolcev, o srednje veliko pod-
pore 14.114 (83 %) učencev in učenk ter o veliko podpore 2286 (14 %) učen-
cev in učenk. Med četrtošolci je o malo podpore poročal en odstotek, o sre-
dnje veliko podpore 78 odstotkov in o veliko podpore doma 21 odstotkov
učencev in učenk.
3.1.2 Raziskava PISA 2018
V raziskavo PISA 2018 so v Sloveniji vključeni vsi mladostniki, stari med
15 let in 3 mesece ter 16 let in 2 meseca (v nadaljevanju dijaki in dijakinje),
ne glede na izobraževalni program, ki ga obiskujejo. V raziskavi je sodelo-
val 6401 dijak in dijakinja, od tega 2993 (49 %) dijakinj in 3408 (51 %) dija-
kov. 5730 (91 %) dijakov in dijakinj je poročalo, da nimajo statusa priseljen-
ca, 323 (5 %) pa, da imajo status priseljenca prve generacije, kar pomeni, da
so bili vsi člani družine rojeni v drugi državi. 250 (4 %) dijakov in dijakinj
je navedlo, da imajo status priseljenca druge generacije, kar pomeni, da so
bili sami rojeni v Sloveniji, njihovi starši pa ne. Za potrebe analiz ugotav-
ljanja razlik med skupinami dijakov in dijakinj z visokim in nizkim social-
no-ekonomskim statusom smo v naše analize vključili 454 (7 %) dijakov in
dijakinj, ki so se glede na vrednosti indeksa socialno-ekonomskega statu-
sa umestili v zgornjo četrtino porazdelitve vrednosti, in 546 (9 %) tistih, ki
so se glede na vrednost umestili v spodnjo četrtino porazdelitve vrednos-
ti indeksa za Slovenijo.
54
populacijo 16.965 četrtošolcev, od tega 52 odstotkov dečkov in 48 odstot-
kov deklic.
Status priseljenca so določili odgovori učencev in učenk na vprašanje,
ali so bili rojeni v Sloveniji. Med četrtošolci je bilo brez statusa priseljenca
v Sloveniji rojenih 16.826 (96 %) učencev in učenk, o statusu priseljenca pa
je poročalo 727 (4 %) učencev in učenk. Med osmošolci je bilo brez statusa
priseljenca v Sloveniji rojenih 16.213 (96 %) učencev in učenk, o statusu pri-
seljenca pa je poročalo 709 (4 %) učencev in učenk.
Razlike med socialno-ekonomskim statusom smo upoštevali glede na
modelsko mednarodno izračunano lestvico »Izobraževalna podpora doma
učencem in učenkam pri izobraževanju« za osmošolce, v katero je zaje-
to posedovanje osnovnih izobraževalnih virov doma in tudi izobrazbena
raven staršev, ter lestvico »Podpora doma učencem in učenkam pri uče-
nju« za četrtošolce, ki je zajela, dodatno k spremenljivkam iz osmega razre-
da, še število otroških knjig in zaposlitveno raven staršev. V Sloveniji je o
malo podpore doma poročalo 539 (3 %) osmošolcev, o srednje veliko pod-
pore 14.114 (83 %) učencev in učenk ter o veliko podpore 2286 (14 %) učen-
cev in učenk. Med četrtošolci je o malo podpore poročal en odstotek, o sre-
dnje veliko podpore 78 odstotkov in o veliko podpore doma 21 odstotkov
učencev in učenk.
3.1.2 Raziskava PISA 2018
V raziskavo PISA 2018 so v Sloveniji vključeni vsi mladostniki, stari med
15 let in 3 mesece ter 16 let in 2 meseca (v nadaljevanju dijaki in dijakinje),
ne glede na izobraževalni program, ki ga obiskujejo. V raziskavi je sodelo-
val 6401 dijak in dijakinja, od tega 2993 (49 %) dijakinj in 3408 (51 %) dija-
kov. 5730 (91 %) dijakov in dijakinj je poročalo, da nimajo statusa priseljen-
ca, 323 (5 %) pa, da imajo status priseljenca prve generacije, kar pomeni, da
so bili vsi člani družine rojeni v drugi državi. 250 (4 %) dijakov in dijakinj
je navedlo, da imajo status priseljenca druge generacije, kar pomeni, da so
bili sami rojeni v Sloveniji, njihovi starši pa ne. Za potrebe analiz ugotav-
ljanja razlik med skupinami dijakov in dijakinj z visokim in nizkim social-
no-ekonomskim statusom smo v naše analize vključili 454 (7 %) dijakov in
dijakinj, ki so se glede na vrednosti indeksa socialno-ekonomskega statu-
sa umestili v zgornjo četrtino porazdelitve vrednosti, in 546 (9 %) tistih, ki
so se glede na vrednost umestili v spodnjo četrtino porazdelitve vrednos-
ti indeksa za Slovenijo.
54
