Page 63 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 63
empirični okvir
ci in učenke so odgovarjali na vprašanje »Kako pogosto si se v zadnjih treh
mesecih na tvoji šoli znašel/-la v navedenem položaju?«. Pripadajoče po-
stavke so ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 – Sploh ne do 4 – Petkrat ali
več), ocenili pa so naslednje postavke: »Učenec/-ka te je poklical/-la z žalji-
vim vzdevkom«, »Učenec/-ka je o tebi pripovedoval/-a stvari, da bi se dru-
gi smejali«, »Učenec/-ka ti je grozil/-a s fizičnim nasiljem«, »Učenec/-ka te
je fizično napadel/-la«, »Učenec/-ka je namenoma poškodoval/-a katero od
tvojih stvari« in »Učenec/-ka je na internetu objavil/-a žaljive slike ali bese-
dilo o tebi«. Lestvica je ovrednotena tako, da višje vrednosti pomenijo več
zaznavanja doživljanja medvrstniškega nasilja.
Kot mero doživljanja odnosov med učenci in učitelji s strani učencev in
učenk je bila uporabljena lestvica Zaznavanje učencev o odnosih med učenci
in učitelji. Učenci in učenke so odgovarjali na vprašanje »V kolikšni meri se
strinjaš oziroma se ne strinjaš z naslednjimi trditvami o učiteljih in učen-
cih na tvoji šoli?« na štiristopenjski lestvici (od 1 – Zelo se strinjam do 4 –
Nikakor se ne strinjam). Ocenjevali so naslednje postavke: »Večina učite-
ljev je do mene pravičnih«, »Učenci se dobro razumejo z večino učiteljev«,
»Večino učiteljev zanima dobrobit učencev«, »Večina učiteljev res posluša,
kaj hočem povedati« in »Če potrebujem dodatno pomoč, jo bom dobil/-a
od svojih učiteljev«. Višji rezultat na lestvici pomeni bolj pozitivno zazna-
vanje učencev o odnosih med učenci in učitelji.
Vse uporabljene lestvice na slovenskem vzorcu v raziskavi ICCS 2016
so se izkazale kot ustrezno notranje zanesljive, z vrednostmi koeficientov
notranje zanesljivosti med α = 0,76 in α = 0,83 (Schulz idr., 2018).
3.3 Obdelava podatkov
Za potrebe analiz študije, ki smo jo izvedli, smo pri vseh mednarodnih štu-
dijah za vse navedene vključene spremenljivke uporabili modelsko izraču-
nane vrednosti na mednarodnih lestvicah, ki so del nacionalne zbirke po-
datkov za Slovenijo. V analizo smo vključili tudi podatke o dosežkih pri
preizkusu znanja iz matematike (TIMSS) in branja (PISA in PIRLS), torej
pet verjetnostnih vrednosti (angl. plausible values). Za namene ugotavlja-
nja velikosti učinka občutka pripadnosti šoli na zaznavanje učiteljeve zav-
zetosti pri poučevanju matematike (TIMSS), socialno-čustveno oporo pri
pouku slovenščine (PISA), občutek vključenosti v pouk branja (PIRLS), na
dosežek iz matematike in branja ter na zaznano izpostavljenost medvrstni-
škemu nasilju smo v tem (prvem) koraku analiz uporabili postopek linear-
ne regresije, ki smo ga ponovili znotraj različnih skupin učencev in učenk
63
ci in učenke so odgovarjali na vprašanje »Kako pogosto si se v zadnjih treh
mesecih na tvoji šoli znašel/-la v navedenem položaju?«. Pripadajoče po-
stavke so ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 – Sploh ne do 4 – Petkrat ali
več), ocenili pa so naslednje postavke: »Učenec/-ka te je poklical/-la z žalji-
vim vzdevkom«, »Učenec/-ka je o tebi pripovedoval/-a stvari, da bi se dru-
gi smejali«, »Učenec/-ka ti je grozil/-a s fizičnim nasiljem«, »Učenec/-ka te
je fizično napadel/-la«, »Učenec/-ka je namenoma poškodoval/-a katero od
tvojih stvari« in »Učenec/-ka je na internetu objavil/-a žaljive slike ali bese-
dilo o tebi«. Lestvica je ovrednotena tako, da višje vrednosti pomenijo več
zaznavanja doživljanja medvrstniškega nasilja.
Kot mero doživljanja odnosov med učenci in učitelji s strani učencev in
učenk je bila uporabljena lestvica Zaznavanje učencev o odnosih med učenci
in učitelji. Učenci in učenke so odgovarjali na vprašanje »V kolikšni meri se
strinjaš oziroma se ne strinjaš z naslednjimi trditvami o učiteljih in učen-
cih na tvoji šoli?« na štiristopenjski lestvici (od 1 – Zelo se strinjam do 4 –
Nikakor se ne strinjam). Ocenjevali so naslednje postavke: »Večina učite-
ljev je do mene pravičnih«, »Učenci se dobro razumejo z večino učiteljev«,
»Večino učiteljev zanima dobrobit učencev«, »Večina učiteljev res posluša,
kaj hočem povedati« in »Če potrebujem dodatno pomoč, jo bom dobil/-a
od svojih učiteljev«. Višji rezultat na lestvici pomeni bolj pozitivno zazna-
vanje učencev o odnosih med učenci in učitelji.
Vse uporabljene lestvice na slovenskem vzorcu v raziskavi ICCS 2016
so se izkazale kot ustrezno notranje zanesljive, z vrednostmi koeficientov
notranje zanesljivosti med α = 0,76 in α = 0,83 (Schulz idr., 2018).
3.3 Obdelava podatkov
Za potrebe analiz študije, ki smo jo izvedli, smo pri vseh mednarodnih štu-
dijah za vse navedene vključene spremenljivke uporabili modelsko izraču-
nane vrednosti na mednarodnih lestvicah, ki so del nacionalne zbirke po-
datkov za Slovenijo. V analizo smo vključili tudi podatke o dosežkih pri
preizkusu znanja iz matematike (TIMSS) in branja (PISA in PIRLS), torej
pet verjetnostnih vrednosti (angl. plausible values). Za namene ugotavlja-
nja velikosti učinka občutka pripadnosti šoli na zaznavanje učiteljeve zav-
zetosti pri poučevanju matematike (TIMSS), socialno-čustveno oporo pri
pouku slovenščine (PISA), občutek vključenosti v pouk branja (PIRLS), na
dosežek iz matematike in branja ter na zaznano izpostavljenost medvrstni-
škemu nasilju smo v tem (prvem) koraku analiz uporabili postopek linear-
ne regresije, ki smo ga ponovili znotraj različnih skupin učencev in učenk
63
