Page 58 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 58
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
rebujejo.«, »Profesor/-ica pomaga dijakom/-injam pri učenju« in »Profesor/-
-ica razlaga toliko časa, dokler dijaki/-inje ne razumejo«.
Status priseljenca smo v raziskavi ugotavljali z vprašanjem »V kate-
ri državi ste bili rojeni ti, tvoja mama in tvoj oče?«, dijaki in dijakinje pa so
lahko izbirali med naslednjimi možnostmi: »V Sloveniji«, »V Italiji«, »Na
Madžarskem« in »Drugo.«
Indeks socialno-ekonomskega statusa dijakov in dijakinj je v raziska-
vi PISA 2018 sestavljen iz podatkov o najvišji stopnji dosežene izobrazbe
obeh staršev, poklicu staršev ter materialnih in kulturnih dobrinah v do-
mačem okolju.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih dijakov in dijakinj,
ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, izkazale kot ustrezno notranje zanes-
ljive, z vrednostmi koeficientov notranje zanesljivosti med α = 0,80 in α =
0,88 (OECD, 2020b).
V nadaljevanju navajamo opise lestvic, ki so uporabljene v analizah
podatkov v petem poglavju.
Pri ugotavljanju zaznavanja discipline v razredu so dijaki in dijakinje
odgovorili na vprašanje »Kako pogosto se pri pouku slovenščine zgodi nas-
lednje?«. Pripadajoče postavke so ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 –
Pri vseh urah do 4 – Nikoli ali zelo redko), ocenili pa so naslednje postavke:
»Dijaki/-inje ne poslušajo profesorja/-ice«, »V učilnici sta hrup in nered«,
»Profesor/-ica mora dolgo čakati, da se dijaki/-inje umirijo«, »Dijaki/-inje
ne morejo dobro delati« in »Dijaki/-inje še dolgo po tem, ko se je pouk za-
čel, ne začnejo delati«.
Pri ugotavljanju zaznavanja učiteljevega individualnega pristopa pri
poučevanju so dijaki in dijakinje odgovorili na vprašanje »Kako pogosto
se pri pouku slovenščine zgodi naslednje?«. Pripadajoče postavke so oceni-
li na štiristopenjski lestvici (od 1 – Nikoli ali skoraj nikoli do 4 – Pri vseh ali
skoraj vseh urah), ocenili pa so naslednje postavke: »Profesor/-ica prilagodi
snov potrebam in znanju našega razreda«, »Profesor/-ica poskrbi za indivi-
dualno pomoč, ko ima dijak/-inja težave pri razumevanju teme ali naloge«
in »Profesor/-ica spremeni potek učne ure o temi, ki jo večina dijakov/-inj
težko razume«.
Pri ugotavljanju zaznavanja diskriminatornega vedenja učiteljev so di-
jaki in dijakinje odgovorili na vprašanje »Pomisli na profesorje/-ice na tvo-
ji šoli: za koliko od njih veljajo naslednje trditve?«. Pripadajoče postavke so
ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 – Za nobenega ali skoraj nobenega
do 4 – Za vse ali skoraj vse), ocenili pa so naslednje postavke: »O zgodovini
58
rebujejo.«, »Profesor/-ica pomaga dijakom/-injam pri učenju« in »Profesor/-
-ica razlaga toliko časa, dokler dijaki/-inje ne razumejo«.
Status priseljenca smo v raziskavi ugotavljali z vprašanjem »V kate-
ri državi ste bili rojeni ti, tvoja mama in tvoj oče?«, dijaki in dijakinje pa so
lahko izbirali med naslednjimi možnostmi: »V Sloveniji«, »V Italiji«, »Na
Madžarskem« in »Drugo.«
Indeks socialno-ekonomskega statusa dijakov in dijakinj je v raziska-
vi PISA 2018 sestavljen iz podatkov o najvišji stopnji dosežene izobrazbe
obeh staršev, poklicu staršev ter materialnih in kulturnih dobrinah v do-
mačem okolju.
Vse uporabljene lestvice so se na vzorcu slovenskih dijakov in dijakinj,
ki so sodelovali v raziskavi PISA 2018, izkazale kot ustrezno notranje zanes-
ljive, z vrednostmi koeficientov notranje zanesljivosti med α = 0,80 in α =
0,88 (OECD, 2020b).
V nadaljevanju navajamo opise lestvic, ki so uporabljene v analizah
podatkov v petem poglavju.
Pri ugotavljanju zaznavanja discipline v razredu so dijaki in dijakinje
odgovorili na vprašanje »Kako pogosto se pri pouku slovenščine zgodi nas-
lednje?«. Pripadajoče postavke so ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 –
Pri vseh urah do 4 – Nikoli ali zelo redko), ocenili pa so naslednje postavke:
»Dijaki/-inje ne poslušajo profesorja/-ice«, »V učilnici sta hrup in nered«,
»Profesor/-ica mora dolgo čakati, da se dijaki/-inje umirijo«, »Dijaki/-inje
ne morejo dobro delati« in »Dijaki/-inje še dolgo po tem, ko se je pouk za-
čel, ne začnejo delati«.
Pri ugotavljanju zaznavanja učiteljevega individualnega pristopa pri
poučevanju so dijaki in dijakinje odgovorili na vprašanje »Kako pogosto
se pri pouku slovenščine zgodi naslednje?«. Pripadajoče postavke so oceni-
li na štiristopenjski lestvici (od 1 – Nikoli ali skoraj nikoli do 4 – Pri vseh ali
skoraj vseh urah), ocenili pa so naslednje postavke: »Profesor/-ica prilagodi
snov potrebam in znanju našega razreda«, »Profesor/-ica poskrbi za indivi-
dualno pomoč, ko ima dijak/-inja težave pri razumevanju teme ali naloge«
in »Profesor/-ica spremeni potek učne ure o temi, ki jo večina dijakov/-inj
težko razume«.
Pri ugotavljanju zaznavanja diskriminatornega vedenja učiteljev so di-
jaki in dijakinje odgovorili na vprašanje »Pomisli na profesorje/-ice na tvo-
ji šoli: za koliko od njih veljajo naslednje trditve?«. Pripadajoče postavke so
ocenili na štiristopenjski lestvici (od 1 – Za nobenega ali skoraj nobenega
do 4 – Za vse ali skoraj vse), ocenili pa so naslednje postavke: »O zgodovini
58
