Page 64 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 64
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
(spol, status priseljenca in socialno-ekonomski status). Pri raziskavi TIMSS
so rezultati poročani tudi ločeno za populacijo četrtošolcev in osmošolcev.
V raziskavi ICCS 2016 vprašalnik za učence in učenke ni vključeval le-
stvice občutka pripadnosti šoli, ampak se je o oceni občutka pripadnosti
šoli učencev (ter tudi učiteljev) spraševalo ravnatelje v okviru vprašalnika
za šole. Posledično pri analizah podatkov ICCS nismo preverjali napoved-
nih modelov, ampak zgolj opisno statistiko in Pearsonove koeficiente pove-
zanosti, saj nas v raziskavi zanimajo predvsem primerjave dejavnikov ob-
čutka pripadnosti šoli z vidika učencev in učenk.
Za potrebe analiz študije v petem poglavju smo v okviru študij PISA
in PIRLS pri ugotavljanju razlik med dijaki in dijakinjami z visokim in
nizkim socialno-ekonomskim statusom v prvem koraku pogledali poraz-
delitev vrednosti indeksa za Slovenijo, nato pa izločili dijake in dijakinje,
ki so se glede na vrednost umestili v zgornjo in spodnjo četrtino vrednosti
indeksa. Za namene ugotavljanja velikosti učinkov vključenih napovedni-
kov na pripadnost šoli smo uporabili postopek multiple linearne regresije,
ki smo ga ponovili znotraj različnih skupin (spol, status priseljenca in so-
cialno-ekonomski status). Za preverjanje multikolinearnosti med vključe-
nimi spremenljivkami smo predhodno izračunali koeficiente povezanosti
med vključenimi spremenljivkami, kot kriterij pa upoštevali vrednost 0,80.
Predhodno smo preverili tudi linearno povezanost med posameznim na-
povednikom in odvisno spremenljivko. Zaradi velikosti vzorca smo pred-
videvali tudi normalnost porazdelitve rezidualov povezanosti posamezne-
ga napovednika s kriterijsko spremenljivko.
V okviru vseh študij smo podatke analizirali v statističnem programu
IBM SPSS 27.0 in z orodjem IEA IDBAnalyzer Version 4.0.35, ki pri obrav-
navi podatkov zaradi dvostopenjskega vzorčenja v raziskavah poleg upo-
rabe uteži za posameznega učenca omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži z
namenom ustrezne ocene standardne napake parametrov v populaciji po
metodi ponovnega vzorčenja (angl. bootstrap).
64
(spol, status priseljenca in socialno-ekonomski status). Pri raziskavi TIMSS
so rezultati poročani tudi ločeno za populacijo četrtošolcev in osmošolcev.
V raziskavi ICCS 2016 vprašalnik za učence in učenke ni vključeval le-
stvice občutka pripadnosti šoli, ampak se je o oceni občutka pripadnosti
šoli učencev (ter tudi učiteljev) spraševalo ravnatelje v okviru vprašalnika
za šole. Posledično pri analizah podatkov ICCS nismo preverjali napoved-
nih modelov, ampak zgolj opisno statistiko in Pearsonove koeficiente pove-
zanosti, saj nas v raziskavi zanimajo predvsem primerjave dejavnikov ob-
čutka pripadnosti šoli z vidika učencev in učenk.
Za potrebe analiz študije v petem poglavju smo v okviru študij PISA
in PIRLS pri ugotavljanju razlik med dijaki in dijakinjami z visokim in
nizkim socialno-ekonomskim statusom v prvem koraku pogledali poraz-
delitev vrednosti indeksa za Slovenijo, nato pa izločili dijake in dijakinje,
ki so se glede na vrednost umestili v zgornjo in spodnjo četrtino vrednosti
indeksa. Za namene ugotavljanja velikosti učinkov vključenih napovedni-
kov na pripadnost šoli smo uporabili postopek multiple linearne regresije,
ki smo ga ponovili znotraj različnih skupin (spol, status priseljenca in so-
cialno-ekonomski status). Za preverjanje multikolinearnosti med vključe-
nimi spremenljivkami smo predhodno izračunali koeficiente povezanosti
med vključenimi spremenljivkami, kot kriterij pa upoštevali vrednost 0,80.
Predhodno smo preverili tudi linearno povezanost med posameznim na-
povednikom in odvisno spremenljivko. Zaradi velikosti vzorca smo pred-
videvali tudi normalnost porazdelitve rezidualov povezanosti posamezne-
ga napovednika s kriterijsko spremenljivko.
V okviru vseh študij smo podatke analizirali v statističnem programu
IBM SPSS 27.0 in z orodjem IEA IDBAnalyzer Version 4.0.35, ki pri obrav-
navi podatkov zaradi dvostopenjskega vzorčenja v raziskavah poleg upo-
rabe uteži za posameznega učenca omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži z
namenom ustrezne ocene standardne napake parametrov v populaciji po
metodi ponovnega vzorčenja (angl. bootstrap).
64
