Page 46 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 46
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
ljencev, ki živijo v soseski učencev in učenk, menjavo šol zaradi selitev, od-
stotek najemnikov v soseski in mestnih šol. V vseh študijah so se navede-
ni dejavniki izkazali kot značilni napovedniki občutka pripadnosti šoli,
vendar iz uporabljene metodologije ni bilo mogoče ugotoviti moči pove-
zanosti.
Na makroravni, ki se nanaša na sistemske vidike spodbujanja in zago-
tavljanja občutka pripadnosti šoli, kot so javne politike in zakonodaja na
nacionalni ravni, družbena klima, norme in kulturne vrednote ter zgodo-
vina, so se tri identificirane študije osredinile na učinke višjega bruto do-
mačega proizvoda (BDP), religioznosti in hierarhičnih kultur na učenčev
občutek pripadnosti šoli. V vseh študijah so se navedeni dejavniki izkaza-
li kot značilni napovedniki občutka pripadnosti šoli, vendar iz uporabljene
metodologije ni mogoče ugotoviti moči povezanosti.
Na kronoravni, ki se nanaša na spremljanje občutka pripadnosti sko-
zi čas (bodisi na ravni posameznika ali skupnosti), so se študije osredinile
na razlago občutka pripadnosti učencev in učenk v različnih časovnih toč-
kah (na primer v osnovni in srednji šoli). Vse izmed enajstih identificiranih
študij, ki so se osredinile na longitudinalne pristope k preučevanju občut-
ka pripadnosti učencev in učenk šoli, so potrdile značilne spremembe v ob-
čutku pripadnosti šoli učencev in učenk skozi čas.
V nadaljevanju podajamo pregled izhodišč in intervencij, ki so se z iz-
postavljanjem različnih dejavnikov občutka pripadnosti šoli, predstavljeni-
mi v tem poglavju, izkazali kot uspešni pri spodbujanju in krepitvi občut-
ka pripadnosti šoli učencev in učenk.
2.5 Izhodišča za spodbujanje občutka pripadnosti šoli
2.5.1 Izhodišča
Na področju raziskovanja občutka pripadnosti šoli sta v Združenih drža-
vah Amerike, kjer je občutku pripadnosti šoli namenjene več strokovne in
znanstvene pozornosti kot v Evropi, izpostavljena pomembna dokumenta,
ki predstavljata ključni izhodišči za spodbujanje občutka pripadnosti šoli.
Prvi je deklaracija Wingspread (2004), medtem ko je drugega pripravil ame-
riški CDC (Centers for Disease Control and Prevention, 2009) in se nana-
ša na strategije za zviševanje občutka pripadnosti med mladimi. Osnovna
predpostavka deklaracije je, da bodo učenci in učenke uspešnejši v šoli, če
bo njihov občutek pripadnosti večji. Dokument CDC-ja (2009) je nadgra-
dnja prvega dokumenta in je osnovan na sintezi literature s področij zdrav-
46
ljencev, ki živijo v soseski učencev in učenk, menjavo šol zaradi selitev, od-
stotek najemnikov v soseski in mestnih šol. V vseh študijah so se navede-
ni dejavniki izkazali kot značilni napovedniki občutka pripadnosti šoli,
vendar iz uporabljene metodologije ni bilo mogoče ugotoviti moči pove-
zanosti.
Na makroravni, ki se nanaša na sistemske vidike spodbujanja in zago-
tavljanja občutka pripadnosti šoli, kot so javne politike in zakonodaja na
nacionalni ravni, družbena klima, norme in kulturne vrednote ter zgodo-
vina, so se tri identificirane študije osredinile na učinke višjega bruto do-
mačega proizvoda (BDP), religioznosti in hierarhičnih kultur na učenčev
občutek pripadnosti šoli. V vseh študijah so se navedeni dejavniki izkaza-
li kot značilni napovedniki občutka pripadnosti šoli, vendar iz uporabljene
metodologije ni mogoče ugotoviti moči povezanosti.
Na kronoravni, ki se nanaša na spremljanje občutka pripadnosti sko-
zi čas (bodisi na ravni posameznika ali skupnosti), so se študije osredinile
na razlago občutka pripadnosti učencev in učenk v različnih časovnih toč-
kah (na primer v osnovni in srednji šoli). Vse izmed enajstih identificiranih
študij, ki so se osredinile na longitudinalne pristope k preučevanju občut-
ka pripadnosti učencev in učenk šoli, so potrdile značilne spremembe v ob-
čutku pripadnosti šoli učencev in učenk skozi čas.
V nadaljevanju podajamo pregled izhodišč in intervencij, ki so se z iz-
postavljanjem različnih dejavnikov občutka pripadnosti šoli, predstavljeni-
mi v tem poglavju, izkazali kot uspešni pri spodbujanju in krepitvi občut-
ka pripadnosti šoli učencev in učenk.
2.5 Izhodišča za spodbujanje občutka pripadnosti šoli
2.5.1 Izhodišča
Na področju raziskovanja občutka pripadnosti šoli sta v Združenih drža-
vah Amerike, kjer je občutku pripadnosti šoli namenjene več strokovne in
znanstvene pozornosti kot v Evropi, izpostavljena pomembna dokumenta,
ki predstavljata ključni izhodišči za spodbujanje občutka pripadnosti šoli.
Prvi je deklaracija Wingspread (2004), medtem ko je drugega pripravil ame-
riški CDC (Centers for Disease Control and Prevention, 2009) in se nana-
ša na strategije za zviševanje občutka pripadnosti med mladimi. Osnovna
predpostavka deklaracije je, da bodo učenci in učenke uspešnejši v šoli, če
bo njihov občutek pripadnosti večji. Dokument CDC-ja (2009) je nadgra-
dnja prvega dokumenta in je osnovan na sintezi literature s področij zdrav-
46
