Page 43 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 43
teoretsko-kenceptualni okvir
-ekonomski status v tem primeru ni potrdil kot značilen moderator (Allen
idr., 2022; Mooney idr., 2023).
2.4 Napovedniki občutka pripadnosti šoli
Kot je prikazano v razdelku 2.3, so številne raziskave, vključno z nekateri-
mi metaštudijami in sistematičnimi pregledi (npr. Korpershoek idr., 2019),
preučevale občutek pripadnosti šoli kot neodvisno spremenljivko, ki na-
poveduje učno uspešnost in dobrobit učencev in učenk. Manj, a še ved-
no precej, pozornosti je v znanstveni literaturi namenjene napovednikom
občutka pripadnosti šoli (Mok idr., 2016). D‘Hondt (2015, str. 686), Her-
nandez in drugi (2017, str. 2), Huyge in drugi (2015, 3) ter Loukas in drugi
(2016) izpostavljajo, da smo zaradi različnih in zelo razdrobljenih pristo-
pov k raziskovanju občutka pripadnosti šoli priča nekonsistentnim ugoto-
vitvam, kateri dejavniki so najpomembnejši za razvoj učenčevega občut-
ka pripadnosti šoli.
Z namenom pridobitve celostnega vpogleda v napovednike občut-
ka pripadnosti šoli smo zato za namen naše raziskave opravili sistema-
tični pregled obstoječih študij ter identificirane napovednike razvrstili v
posamezne ravni Bronfenbrennerjevega (1986) bioekološkega modela člo-
vekovega razvoja. Model je široko prepoznan kot koristen za razumevanje
večplastnih kontekstov, ki vplivajo na občutek pripadnosti šoli (Allen idr.,
2016, 2018; Bronfenbrenner in Morris, 2006). Predpostavlja namreč, da je
občutek pripadnosti šoli posledica prepleta različnih dejavnikov, prisotnih
na več medsebojno povezanih ravneh socialnih sistemov (mikro, makro,
mezo, ekso in krono), in ne le dejavnikov na ravni posameznika (Ham idr.,
2017, str. 42; Loukas idr., 2012). Sklepamo, da navedena kategorizacija omo-
goča oceniti, kako različne ravni socialnih sistemov prispevajo k občutku
pripadnosti učencev in učenk šoli, hkrati pa identificirati napovednike, ki
jih je smiselno preveriti v okviru podatkov mednarodnih raziskav znanja
v drugem delu naše raziskave. Kot je razvidno iz priloge 1, se večina izmed
86 analiziranih študij osredinja na prepoznavanje napovednikov občutka
pripadnosti šoli na individualni in mikroravni, napovednike na teh rav-
neh zato v nadaljevanju predstavljamo po posameznih tematskih sklopih.
Študije, ki se osredinjajo na identifikacijo napovednikov na drugih ravneh
(mezo, ekso, makro in krono), so relativno redke, zato identificirane napo-
vednike na teh ravneh predstavljamo posamezno.
Študije, vključene v naš pregled (priloga 1), so identificirale naslednje
pozitivne in negativne napovednike občutka pripadnosti šoli na individu-
43
-ekonomski status v tem primeru ni potrdil kot značilen moderator (Allen
idr., 2022; Mooney idr., 2023).
2.4 Napovedniki občutka pripadnosti šoli
Kot je prikazano v razdelku 2.3, so številne raziskave, vključno z nekateri-
mi metaštudijami in sistematičnimi pregledi (npr. Korpershoek idr., 2019),
preučevale občutek pripadnosti šoli kot neodvisno spremenljivko, ki na-
poveduje učno uspešnost in dobrobit učencev in učenk. Manj, a še ved-
no precej, pozornosti je v znanstveni literaturi namenjene napovednikom
občutka pripadnosti šoli (Mok idr., 2016). D‘Hondt (2015, str. 686), Her-
nandez in drugi (2017, str. 2), Huyge in drugi (2015, 3) ter Loukas in drugi
(2016) izpostavljajo, da smo zaradi različnih in zelo razdrobljenih pristo-
pov k raziskovanju občutka pripadnosti šoli priča nekonsistentnim ugoto-
vitvam, kateri dejavniki so najpomembnejši za razvoj učenčevega občut-
ka pripadnosti šoli.
Z namenom pridobitve celostnega vpogleda v napovednike občut-
ka pripadnosti šoli smo zato za namen naše raziskave opravili sistema-
tični pregled obstoječih študij ter identificirane napovednike razvrstili v
posamezne ravni Bronfenbrennerjevega (1986) bioekološkega modela člo-
vekovega razvoja. Model je široko prepoznan kot koristen za razumevanje
večplastnih kontekstov, ki vplivajo na občutek pripadnosti šoli (Allen idr.,
2016, 2018; Bronfenbrenner in Morris, 2006). Predpostavlja namreč, da je
občutek pripadnosti šoli posledica prepleta različnih dejavnikov, prisotnih
na več medsebojno povezanih ravneh socialnih sistemov (mikro, makro,
mezo, ekso in krono), in ne le dejavnikov na ravni posameznika (Ham idr.,
2017, str. 42; Loukas idr., 2012). Sklepamo, da navedena kategorizacija omo-
goča oceniti, kako različne ravni socialnih sistemov prispevajo k občutku
pripadnosti učencev in učenk šoli, hkrati pa identificirati napovednike, ki
jih je smiselno preveriti v okviru podatkov mednarodnih raziskav znanja
v drugem delu naše raziskave. Kot je razvidno iz priloge 1, se večina izmed
86 analiziranih študij osredinja na prepoznavanje napovednikov občutka
pripadnosti šoli na individualni in mikroravni, napovednike na teh rav-
neh zato v nadaljevanju predstavljamo po posameznih tematskih sklopih.
Študije, ki se osredinjajo na identifikacijo napovednikov na drugih ravneh
(mezo, ekso, makro in krono), so relativno redke, zato identificirane napo-
vednike na teh ravneh predstavljamo posamezno.
Študije, vključene v naš pregled (priloga 1), so identificirale naslednje
pozitivne in negativne napovednike občutka pripadnosti šoli na individu-
43
