Page 44 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 44
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
alni ravni, ki se nanašajo na individualne značilnosti učenca in učenke:
starost, spol, učni uspeh, smer izobraževanja, socialno-ekonomski status,
izobrazbo staršev, bivanje učenca in učenke s starši, etnično pripadnost in
raso, status priseljenca in manjšine, fizični videz in spolno usmerjenost,
učno vedenje učenca in učenke, problematično vedenje učenca in učenke,
uporabo prepovedanih substanc, uporabo družbenih medijev, zaznavanje
občutkov in čustev, samopodobo, zaznavanje okolja, dobrobit, pričako-
vanja učencev in učenk glede prihodnosti in dosežene izobrazbene ravni,
družbene cilje, strategije obvladovanja in sposobnosti reševanja proble-
mov. V večini so se študije osredinjale na ugotavljanje povezave med pri-
padnostjo šoli in spolom učenca in učenke, starostjo, učnim uspehom,
socialno-ekonomskim statusom, učnim vedenjem, etnično pripadnostjo
in raso, čustvenim delovanjem in občutki ter učenčevo samopodobo. V
vseh študijah, v katerih so bile povezave potrjene, so se napovedniki iz-
kazali za značilne, vendar so imeli večinoma majhen do zmeren učinek
pri pojasnjevanju občutka pripadnosti šoli. Napovedniki, ki so se izkaza-
li za najpomembnejše, a še vedno z zmernimi pozitivnimi in negativnimi
učinki, so učno vedenje učencev in učenk (na primer aktivno sodelovanje,
opravljanje domačih nalog, učna zavzetost, prosocialno vedenje, izpušča-
nje šolskih ur, neobiskovanje šole, nepripravljenost na pouk), problema-
tično vedenje (deviantno vedenje, povzročanje problemov, prestopništvo),
depresija in anksioznost, težave s spanjem, pričakovanja učencev glede
prihodnosti in dosežene izobrazbene ravni, splošna dobrobit (na primer
splošno zdravje, zadovoljstvo v šoli) in socialni cilji (na primer cilji soci-
alnega razvoja).
Mikroraven predstavlja pomen tesnih in podpornih odnosov s starši,
z vrstniki in učitelji. Pri tem se podpora staršev nanaša na zmožnost star-
šev nuditi učno in socialno pomoč, na odprto komunikacijo in podporno
vedenje (spodbuda, ponos) kot tudi zmožnost izražati skrb in sočutje. Od-
nos s starši je prva oblika podpore, ki jo otrok prejme, in čeprav se ti odno-
si v obdobju mladostništva spremenijo, podporni starši tudi v tem obdob-
ju otroku zagotavljajo varnost in sprejetost. Podpora vrstnikov se nanaša
na zaupanje in bližino s prijatelji in z vrstniki. Mladostniki namreč spreje-
tost in povezanost iščejo predvsem v vrstnikih. Medtem ko podporni vr-
stniki nudijo socialno in učno spodbudo ter krepijo občutek skrbi in spre-
jetosti (Hamm in Faircloth, 2005; Reschly idr., 2008), nepodporni vrstniki
lahko predstavljajo vir stresa in socialne anksioznosti (Wang in Eccles,
2012).
44
alni ravni, ki se nanašajo na individualne značilnosti učenca in učenke:
starost, spol, učni uspeh, smer izobraževanja, socialno-ekonomski status,
izobrazbo staršev, bivanje učenca in učenke s starši, etnično pripadnost in
raso, status priseljenca in manjšine, fizični videz in spolno usmerjenost,
učno vedenje učenca in učenke, problematično vedenje učenca in učenke,
uporabo prepovedanih substanc, uporabo družbenih medijev, zaznavanje
občutkov in čustev, samopodobo, zaznavanje okolja, dobrobit, pričako-
vanja učencev in učenk glede prihodnosti in dosežene izobrazbene ravni,
družbene cilje, strategije obvladovanja in sposobnosti reševanja proble-
mov. V večini so se študije osredinjale na ugotavljanje povezave med pri-
padnostjo šoli in spolom učenca in učenke, starostjo, učnim uspehom,
socialno-ekonomskim statusom, učnim vedenjem, etnično pripadnostjo
in raso, čustvenim delovanjem in občutki ter učenčevo samopodobo. V
vseh študijah, v katerih so bile povezave potrjene, so se napovedniki iz-
kazali za značilne, vendar so imeli večinoma majhen do zmeren učinek
pri pojasnjevanju občutka pripadnosti šoli. Napovedniki, ki so se izkaza-
li za najpomembnejše, a še vedno z zmernimi pozitivnimi in negativnimi
učinki, so učno vedenje učencev in učenk (na primer aktivno sodelovanje,
opravljanje domačih nalog, učna zavzetost, prosocialno vedenje, izpušča-
nje šolskih ur, neobiskovanje šole, nepripravljenost na pouk), problema-
tično vedenje (deviantno vedenje, povzročanje problemov, prestopništvo),
depresija in anksioznost, težave s spanjem, pričakovanja učencev glede
prihodnosti in dosežene izobrazbene ravni, splošna dobrobit (na primer
splošno zdravje, zadovoljstvo v šoli) in socialni cilji (na primer cilji soci-
alnega razvoja).
Mikroraven predstavlja pomen tesnih in podpornih odnosov s starši,
z vrstniki in učitelji. Pri tem se podpora staršev nanaša na zmožnost star-
šev nuditi učno in socialno pomoč, na odprto komunikacijo in podporno
vedenje (spodbuda, ponos) kot tudi zmožnost izražati skrb in sočutje. Od-
nos s starši je prva oblika podpore, ki jo otrok prejme, in čeprav se ti odno-
si v obdobju mladostništva spremenijo, podporni starši tudi v tem obdob-
ju otroku zagotavljajo varnost in sprejetost. Podpora vrstnikov se nanaša
na zaupanje in bližino s prijatelji in z vrstniki. Mladostniki namreč spreje-
tost in povezanost iščejo predvsem v vrstnikih. Medtem ko podporni vr-
stniki nudijo socialno in učno spodbudo ter krepijo občutek skrbi in spre-
jetosti (Hamm in Faircloth, 2005; Reschly idr., 2008), nepodporni vrstniki
lahko predstavljajo vir stresa in socialne anksioznosti (Wang in Eccles,
2012).
44
