Page 41 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 41
teoretsko-kenceptualni okvir
el in Fuligni, 2013) ter učencih in učenkah s priseljenskim ozadjem (We-
ber idr., 2018).
Preučevanje razlik med spoloma v občutku pripadnosti šoli ne daje
enoznačnih odgovorov. Rezultati raziskave PISA 2018 (OECD, 2019) kaže-
jo, da so fantje v 30 državah poročali o večjem občutku pripadnosti šoli v
primerjavi z dekleti, medtem ko so dekleta v 23 državah poročala o večjem
občutku pripadnosti šoli v primerjavi s fanti. Tudi nekatere individualne
študije kažejo na tem področju različne rezultate (Anderman, 2002; Goo-
denow in Grady, 1993).
Status priseljenca je lahko dejavnik tveganja za manjši občutek pri-
padnosti šoli učenca in učenke. Rezultati raziskav PISA 2015 in PISA 2018
(OECD, 2017, 2019) kažejo, da so dijaki in dijakinje s statusom priseljen-
ca v povprečju poročali o manjšem občutku pripadnosti šoli v primerja-
vi z vrstniki brez statusa priseljenca. V zadnjem ciklu raziskave PISA 2018
(OECD, 2019) je bila značilna razlika v občutku pripadnosti šoli med dija-
ki in dijakinjami s statusom priseljenca in brez statusa priseljenca zaznana
v tretjini izobraževalnih sistemov. Povezavo med priseljenskim ozadjem in
manjšim občutkom pripadnosti sta potrdili tudi sekundarni analizi podat-
kov ICCS (Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in vzgo-
je) (Ham idr., 2017) in PISA (Chiu idr., 2016). Rezultati raziskave PISA 2018
(OECD, 2019) med drugim kažejo, da je občutek pripadnosti šoli v šolah z
nižjim deležem učencev in učenk s priseljenskim statusom večji kot v šolah
z višjim deležem učencev in učenk s statusom priseljenca, vendar je treba
omeniti, da je ta razlika prisotna v 14 izobraževalnih sistemih. Status pri-
seljenca je torej lahko dejavnik tveganja za manjši občutek pripadnosti šoli,
vendar prihaja pri tem do razlik med državami in izobraževalnimi siste-
mi. O podobnih rezultatih na španskem vzorcu podatkov iz raziskave PISA
2018 poročajo tudi Rodríguez in drugi (2020), ki ugotavljajo, da dijaki in di-
jakinje brez statusa priseljenca poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli
v primerjavi z dijaki in dijakinjami s statusom priseljenca.
Obenem pa raziskave izpostavljajo tudi razlike v občutku pripadno-
sti med dijaki in dijakinjami, ki so priseljenci prve generacije (dijaki in di-
jakinje, rojeni v tuji državi) in priseljenci druge generacije (starši, rojeni v
tuji državi, dijaki in dijakinje, rojeni v državi bivanja), saj priseljenci dru-
ge generacije poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli kot priseljenci
prve generacije. O razlikah med dijaki in dijakinjami s statusom priseljen-
ca prve generacije in priseljenca druge generacije je možno sklepati na pod-
lagi analize podatkov PISA petih držav (Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije
41
el in Fuligni, 2013) ter učencih in učenkah s priseljenskim ozadjem (We-
ber idr., 2018).
Preučevanje razlik med spoloma v občutku pripadnosti šoli ne daje
enoznačnih odgovorov. Rezultati raziskave PISA 2018 (OECD, 2019) kaže-
jo, da so fantje v 30 državah poročali o večjem občutku pripadnosti šoli v
primerjavi z dekleti, medtem ko so dekleta v 23 državah poročala o večjem
občutku pripadnosti šoli v primerjavi s fanti. Tudi nekatere individualne
študije kažejo na tem področju različne rezultate (Anderman, 2002; Goo-
denow in Grady, 1993).
Status priseljenca je lahko dejavnik tveganja za manjši občutek pri-
padnosti šoli učenca in učenke. Rezultati raziskav PISA 2015 in PISA 2018
(OECD, 2017, 2019) kažejo, da so dijaki in dijakinje s statusom priseljen-
ca v povprečju poročali o manjšem občutku pripadnosti šoli v primerja-
vi z vrstniki brez statusa priseljenca. V zadnjem ciklu raziskave PISA 2018
(OECD, 2019) je bila značilna razlika v občutku pripadnosti šoli med dija-
ki in dijakinjami s statusom priseljenca in brez statusa priseljenca zaznana
v tretjini izobraževalnih sistemov. Povezavo med priseljenskim ozadjem in
manjšim občutkom pripadnosti sta potrdili tudi sekundarni analizi podat-
kov ICCS (Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in vzgo-
je) (Ham idr., 2017) in PISA (Chiu idr., 2016). Rezultati raziskave PISA 2018
(OECD, 2019) med drugim kažejo, da je občutek pripadnosti šoli v šolah z
nižjim deležem učencev in učenk s priseljenskim statusom večji kot v šolah
z višjim deležem učencev in učenk s statusom priseljenca, vendar je treba
omeniti, da je ta razlika prisotna v 14 izobraževalnih sistemih. Status pri-
seljenca je torej lahko dejavnik tveganja za manjši občutek pripadnosti šoli,
vendar prihaja pri tem do razlik med državami in izobraževalnimi siste-
mi. O podobnih rezultatih na španskem vzorcu podatkov iz raziskave PISA
2018 poročajo tudi Rodríguez in drugi (2020), ki ugotavljajo, da dijaki in di-
jakinje brez statusa priseljenca poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli
v primerjavi z dijaki in dijakinjami s statusom priseljenca.
Obenem pa raziskave izpostavljajo tudi razlike v občutku pripadno-
sti med dijaki in dijakinjami, ki so priseljenci prve generacije (dijaki in di-
jakinje, rojeni v tuji državi) in priseljenci druge generacije (starši, rojeni v
tuji državi, dijaki in dijakinje, rojeni v državi bivanja), saj priseljenci dru-
ge generacije poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli kot priseljenci
prve generacije. O razlikah med dijaki in dijakinjami s statusom priseljen-
ca prve generacije in priseljenca druge generacije je možno sklepati na pod-
lagi analize podatkov PISA petih držav (Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije
41
