Page 45 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 45
teoretsko-kenceptualni okvir
Podpora učiteljev se nanaša na medsebojno spoštovanje, skrb, spodbu-
do, poštenost in avtonomijo. Podporni učitelj cenijo lepo vedenje in delo ter
so dostopni za osebno in učno podporo. Izkazujejo visoka učna pričakova-
nja (na primer Klem in Connell, 2004). Pričakujejo, da se bodo učenci in
učenke potrudili po najboljših močeh, ter učencem in učenkam pomagajo
pri učenju. Prisotna je, kadar so učitelji in učiteljice pri učencih in učenkah
doživeti kot všečni ter učenci in učenke čutijo povezanost z njimi.
Na mikroravni so študije, vključene v naš pregled, identificirale nas-
lednje pozitivne in negativne napovednike občutka pripadnosti šoli: odnos
s starši in z družino, vključenost staršev, odnose z vrstniki, problematične
vrstnike, diskriminacijo, biti žrtev ustrahovanja in odnos z učitelji. V vseh
študijah, v katerih so bile povezave potrjene, so se napovedniki izkazali za
značilne, vendar večinoma z majhnimi do zmernimi učinki na občutek pri-
padnosti šoli. Za napovednik z velikim učinkom na občutek pripadnosti
šoli se je izkazal odnos učenca in učenke z učiteljem in učiteljico (na primer
povezanost z učitelji, podpora učitelja, všečnost učitelja).
Mezoraven se nanaša na delovanje šole. Pri tem govorimo o šolski
klimi, ki pri učencih in učenkah lahko bolj ali manj podpira občutek pri-
padnosti šoli. Pripadnost šoli se pri tem nanaša na pripadnost številnim
skupinam, primarno razredu, ter tudi športnim, kulturnim in drugim sku-
pinam v obšolskih dejavnostih (Drolet in Arcand, 2013; Dotterer idr., 2007;
Libbey, 2004). Z občutkom pripadnosti šoli so tesno povezana tudi jasna
šolska pravila, ki vplivajo na občutek pravičnosti in varnosti (Anderman,
2002; Brutsaert in Van Houtte, 2002; Ma, 2003), socialna in organizacij-
ska kultura šole ter sodelovanje s starši. Na mezoravni so študije, vključe-
ne v naš pregled, identificirale naslednje pozitivne in negativne dejavnike
občutka pripadnosti šoli: velikost šole, socialno-ekonomski status na rav-
ni šole, sestavo šole, nasilje v šoli, prakse poučevanja, cilje razreda, razred-
no klimo, podporne prakse šole, podporo avtonomiji, prakse vzpostavlja-
nja šolske discipline, druge šolske politike in prakse ter obšolske dejavnosti.
V vseh študijah, v katerih so bile povezave potrjene, so se napovedniki iz-
kazali za značilne, vendar sta le dva izkazala velik učinek pri razlagi pripa-
dnosti šoli: pozitivna razredna klima in podporne prakse šole (na primer
karierno usmerjanje, podporne službe, podpora posebnim izobraževalnim
potrebam).
Eksoraven se nanaša na širše lokalno okolje, v katerem je šola (šolski
okoliš). Na eksoravni se je šest identificiranih študij osredinilo na učinke
sodelovanja učencev in učenk v mladinskih organizacijah, odstotek prise-
45
Podpora učiteljev se nanaša na medsebojno spoštovanje, skrb, spodbu-
do, poštenost in avtonomijo. Podporni učitelj cenijo lepo vedenje in delo ter
so dostopni za osebno in učno podporo. Izkazujejo visoka učna pričakova-
nja (na primer Klem in Connell, 2004). Pričakujejo, da se bodo učenci in
učenke potrudili po najboljših močeh, ter učencem in učenkam pomagajo
pri učenju. Prisotna je, kadar so učitelji in učiteljice pri učencih in učenkah
doživeti kot všečni ter učenci in učenke čutijo povezanost z njimi.
Na mikroravni so študije, vključene v naš pregled, identificirale nas-
lednje pozitivne in negativne napovednike občutka pripadnosti šoli: odnos
s starši in z družino, vključenost staršev, odnose z vrstniki, problematične
vrstnike, diskriminacijo, biti žrtev ustrahovanja in odnos z učitelji. V vseh
študijah, v katerih so bile povezave potrjene, so se napovedniki izkazali za
značilne, vendar večinoma z majhnimi do zmernimi učinki na občutek pri-
padnosti šoli. Za napovednik z velikim učinkom na občutek pripadnosti
šoli se je izkazal odnos učenca in učenke z učiteljem in učiteljico (na primer
povezanost z učitelji, podpora učitelja, všečnost učitelja).
Mezoraven se nanaša na delovanje šole. Pri tem govorimo o šolski
klimi, ki pri učencih in učenkah lahko bolj ali manj podpira občutek pri-
padnosti šoli. Pripadnost šoli se pri tem nanaša na pripadnost številnim
skupinam, primarno razredu, ter tudi športnim, kulturnim in drugim sku-
pinam v obšolskih dejavnostih (Drolet in Arcand, 2013; Dotterer idr., 2007;
Libbey, 2004). Z občutkom pripadnosti šoli so tesno povezana tudi jasna
šolska pravila, ki vplivajo na občutek pravičnosti in varnosti (Anderman,
2002; Brutsaert in Van Houtte, 2002; Ma, 2003), socialna in organizacij-
ska kultura šole ter sodelovanje s starši. Na mezoravni so študije, vključe-
ne v naš pregled, identificirale naslednje pozitivne in negativne dejavnike
občutka pripadnosti šoli: velikost šole, socialno-ekonomski status na rav-
ni šole, sestavo šole, nasilje v šoli, prakse poučevanja, cilje razreda, razred-
no klimo, podporne prakse šole, podporo avtonomiji, prakse vzpostavlja-
nja šolske discipline, druge šolske politike in prakse ter obšolske dejavnosti.
V vseh študijah, v katerih so bile povezave potrjene, so se napovedniki iz-
kazali za značilne, vendar sta le dva izkazala velik učinek pri razlagi pripa-
dnosti šoli: pozitivna razredna klima in podporne prakse šole (na primer
karierno usmerjanje, podporne službe, podpora posebnim izobraževalnim
potrebam).
Eksoraven se nanaša na širše lokalno okolje, v katerem je šola (šolski
okoliš). Na eksoravni se je šest identificiranih študij osredinilo na učinke
sodelovanja učencev in učenk v mladinskih organizacijah, odstotek prise-
45
