Page 42 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 42
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
in Nizozemske), kjer so dijaki in dijakinje s statusom priseljenca druge ge-
neracije poročali o podobnem občutku pripadnosti šoli kot dijaki brez sta-
tusa priseljenca (na primer Borgonovi in Ferrara, 2020; Martinez, 2019). Za
poglobljeno razumevanje statusa priseljenca kot dejavnika občutka pripa-
dnosti šoli je treba upoštevati tudi delež učencev in učenk s statusom prise-
ljenca v razredu, saj rezultati določenih raziskav (na primer Oudega, 2023)
kažejo, da imajo lahko učenci in učenke s statusom priseljenca večji ob-
čutek pripadnosti šoli, če je v razredu večji delež sošolk in sošolcev iz iste
etnične skupine.
Raziskave kažejo tudi, da so s statusom priseljenca povezani nekateri
napovedniki občutka pripadnosti šoli. Allen in drugi (2021) tako izpostav-
ljajo, da so nekateri napovedniki značilni samo za učence in učenke brez
statusa priseljenca (na primer socialno-ekonomski status), medtem ko v
nekaterih napovednikih prihaja do razlik med priseljenci prve in druge ge-
neracije (na primer pri motivaciji za uspeh). O razlikah v napovednikih
glede na status priseljenca poročata tudi Ordaz in Mosqueda (2021), McDi-
armid in drugi (2023) pa poročajo, da status priseljenca (nov priseljenec v
državi v primerjavi z ustaljenim priseljencem) ne moderira odnosa med so-
cialnimi dejavniki in občutkom pripadnosti šoli.
Nasprotno rezultati nekaterih raziskav kažejo, da je lahko status prise-
ljenca tudi dejavnik tveganja za manjši občutek pripadnosti šoli. Ni in Han
(2022) na podlagi podatkov raziskave PISA ugotavljata, da dijaki in dijaki-
nje s statusom priseljenca v Hongkongu poročajo o večjem občutku pripa-
dnosti šoli v primerjavi s tistimi brez statusa priseljenca. Avtorja (prav tam)
to pojasnjujeta z visoko stopnjo priseljencev v Hongkongu in visoko stop-
njo vključevanja teh v šolski sistem.
Z vidika socialno-ekonomskega statusa (SES) dijaki in dijakinje iz bolj
socialno in ekonomsko privilegiranih okolij načeloma poročajo o večjem
občutku pripadnosti šoli v primerjavi z dijaki in dijakinjami iz manj so-
cialno in ekonomsko privilegiranih okolij (OECD, 2019). Omenjena razli-
ka se kaže tudi v različnih starostnih skupinah učencev in učenk (Mrug in
Windle, 2009; Sampasa-Kanyinga idr., 2019). Povezava med višjim social-
no-ekonomskim statusom in večjim občutkom pripadnosti šoli je značilna
tudi ob kontroli učinkov nekaterih drugih dejavnikov (na primer podpore
učiteljev in zaznavanja medvrstniškega nasilja) (Allen idr., 2022). Nekatere
raziskave so preverjale socialno-ekonomski status tudi kot moderatorsko
spremenljivko v odnosu do občutka pripadnosti šoli, vendar se socialno-
42
in Nizozemske), kjer so dijaki in dijakinje s statusom priseljenca druge ge-
neracije poročali o podobnem občutku pripadnosti šoli kot dijaki brez sta-
tusa priseljenca (na primer Borgonovi in Ferrara, 2020; Martinez, 2019). Za
poglobljeno razumevanje statusa priseljenca kot dejavnika občutka pripa-
dnosti šoli je treba upoštevati tudi delež učencev in učenk s statusom prise-
ljenca v razredu, saj rezultati določenih raziskav (na primer Oudega, 2023)
kažejo, da imajo lahko učenci in učenke s statusom priseljenca večji ob-
čutek pripadnosti šoli, če je v razredu večji delež sošolk in sošolcev iz iste
etnične skupine.
Raziskave kažejo tudi, da so s statusom priseljenca povezani nekateri
napovedniki občutka pripadnosti šoli. Allen in drugi (2021) tako izpostav-
ljajo, da so nekateri napovedniki značilni samo za učence in učenke brez
statusa priseljenca (na primer socialno-ekonomski status), medtem ko v
nekaterih napovednikih prihaja do razlik med priseljenci prve in druge ge-
neracije (na primer pri motivaciji za uspeh). O razlikah v napovednikih
glede na status priseljenca poročata tudi Ordaz in Mosqueda (2021), McDi-
armid in drugi (2023) pa poročajo, da status priseljenca (nov priseljenec v
državi v primerjavi z ustaljenim priseljencem) ne moderira odnosa med so-
cialnimi dejavniki in občutkom pripadnosti šoli.
Nasprotno rezultati nekaterih raziskav kažejo, da je lahko status prise-
ljenca tudi dejavnik tveganja za manjši občutek pripadnosti šoli. Ni in Han
(2022) na podlagi podatkov raziskave PISA ugotavljata, da dijaki in dijaki-
nje s statusom priseljenca v Hongkongu poročajo o večjem občutku pripa-
dnosti šoli v primerjavi s tistimi brez statusa priseljenca. Avtorja (prav tam)
to pojasnjujeta z visoko stopnjo priseljencev v Hongkongu in visoko stop-
njo vključevanja teh v šolski sistem.
Z vidika socialno-ekonomskega statusa (SES) dijaki in dijakinje iz bolj
socialno in ekonomsko privilegiranih okolij načeloma poročajo o večjem
občutku pripadnosti šoli v primerjavi z dijaki in dijakinjami iz manj so-
cialno in ekonomsko privilegiranih okolij (OECD, 2019). Omenjena razli-
ka se kaže tudi v različnih starostnih skupinah učencev in učenk (Mrug in
Windle, 2009; Sampasa-Kanyinga idr., 2019). Povezava med višjim social-
no-ekonomskim statusom in večjim občutkom pripadnosti šoli je značilna
tudi ob kontroli učinkov nekaterih drugih dejavnikov (na primer podpore
učiteljev in zaznavanja medvrstniškega nasilja) (Allen idr., 2022). Nekatere
raziskave so preverjale socialno-ekonomski status tudi kot moderatorsko
spremenljivko v odnosu do občutka pripadnosti šoli, vendar se socialno-
42
