Page 40 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 40
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
mond, 2007), učno motivacijo (Anderman, 2003; Gillen-O’Neel in Fuligni,
2013; Goodenow, 1993), bolj pozitivnim odnosom do učenja ter učno samo-
učinkovitostjo (Battistich idr., 1995; Roeser idr., 1996). Prav tako raziskave
(Connell idr., 1995; Croninger in Lee, 2001; Demanet in Van Houtte, 2012;
Hallinan, 2008) kažejo, da je občutek pripadnosti šoli pozitivno povezan
z manj izostanki od pouka, manj zgodnjega opuščanja šolanja ter nepri-
mernega vedenja v šoli, kot tudi z višjo udeležbo v zunajšolskih dejavno-
stih (Fullarton, 2002; Thompson idr., 2006; Whitlock, 2006). Občutek pri-
padnosti šoli je pomemben dejavnik za razvoj učencev in učenk (Catalano
idr., 2004), izkazal se je tudi kot pozitivni napovednik dobrobiti (Jose idr.,
2012; Moffa idr., 2016). Allen in drugi (2018) navajajo, da je občutek pripa-
dnosti šoli pozitivno povezan z višjo stopnjo sreče, psihološkega delovanja,
prilagojenosti, samopodobe (angl. self-esteem) in samoidentitete (na pri-
mer Jose idr., 2012; Law idr., 2013; Nutbrown in Clough, 2009; O’Rourke in
Cooper, 2010, vsi v Allen idr., 2018). Učenci in učenke z večjim občutkom
pripadnosti šoli poročajo o več telesne dejavnosti (Carter idr., 2007), bolj-
šem telesnem zdravju (Ma, 2003) ter bolj zdravih prehranjevalnih navadah
(Carter idr., 2007).
Prav tako pa se je občutek pripadnosti šoli pokazal kot značilen va-
rovalni dejavnik pred tveganim vedenjem (Resnick, 1997), depresijo (An-
derman, 2002; Lester idr., 2013) in tesnobo (Lester idr., 2013). Raskauskas
in drugi (2010) poročajo, da je občutek pripadnosti šoli negativen napove-
dnik izvajanja medvrstniškega nasilja, kar pomeni, da učenci in učenke z
manjšim občutkom pripadnosti šoli pogosteje izvajajo medvrstniško na-
silje. Prav tako je prepoznan kot negativno povezan s čustvenimi stiska-
mi ter tveganim vedenjem, kot je uporaba prepovedanih substanc in toba-
ka (na primer Bond idr., 2007; Goodenow, 1993; Lonczak idr., 2002; Samdal
idr., 1998; Wilson in Elliott, 2003), z zgodnjo spolnostjo in s samomorilni-
mi težnjami (Resnick, 1997).
2.3 Občutek pripadnosti šoli glede na starost, spol, socialno-
ekonomski status in status priseljenca učencev in učenk
Rezultati raziskav (Anderman, 2002; Whitlock, 2006) kažejo, da se obču-
tek pripadnosti šoli zmanjšuje s starostjo učenca in učenke. Mlajši učenci
in učenke torej poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli v primerjavi s
starejšimi. Padec je značilen predvsem na prehodu v srednjo šolo (Gillen-
-O’Neel in Fuligni, 2013; Newman idr., 2007). Omenjeno znižanje občutka
pripadnosti šoli naj bi bilo prisotno predvsem pri dekletih (Gillen-O’Ne-
40
mond, 2007), učno motivacijo (Anderman, 2003; Gillen-O’Neel in Fuligni,
2013; Goodenow, 1993), bolj pozitivnim odnosom do učenja ter učno samo-
učinkovitostjo (Battistich idr., 1995; Roeser idr., 1996). Prav tako raziskave
(Connell idr., 1995; Croninger in Lee, 2001; Demanet in Van Houtte, 2012;
Hallinan, 2008) kažejo, da je občutek pripadnosti šoli pozitivno povezan
z manj izostanki od pouka, manj zgodnjega opuščanja šolanja ter nepri-
mernega vedenja v šoli, kot tudi z višjo udeležbo v zunajšolskih dejavno-
stih (Fullarton, 2002; Thompson idr., 2006; Whitlock, 2006). Občutek pri-
padnosti šoli je pomemben dejavnik za razvoj učencev in učenk (Catalano
idr., 2004), izkazal se je tudi kot pozitivni napovednik dobrobiti (Jose idr.,
2012; Moffa idr., 2016). Allen in drugi (2018) navajajo, da je občutek pripa-
dnosti šoli pozitivno povezan z višjo stopnjo sreče, psihološkega delovanja,
prilagojenosti, samopodobe (angl. self-esteem) in samoidentitete (na pri-
mer Jose idr., 2012; Law idr., 2013; Nutbrown in Clough, 2009; O’Rourke in
Cooper, 2010, vsi v Allen idr., 2018). Učenci in učenke z večjim občutkom
pripadnosti šoli poročajo o več telesne dejavnosti (Carter idr., 2007), bolj-
šem telesnem zdravju (Ma, 2003) ter bolj zdravih prehranjevalnih navadah
(Carter idr., 2007).
Prav tako pa se je občutek pripadnosti šoli pokazal kot značilen va-
rovalni dejavnik pred tveganim vedenjem (Resnick, 1997), depresijo (An-
derman, 2002; Lester idr., 2013) in tesnobo (Lester idr., 2013). Raskauskas
in drugi (2010) poročajo, da je občutek pripadnosti šoli negativen napove-
dnik izvajanja medvrstniškega nasilja, kar pomeni, da učenci in učenke z
manjšim občutkom pripadnosti šoli pogosteje izvajajo medvrstniško na-
silje. Prav tako je prepoznan kot negativno povezan s čustvenimi stiska-
mi ter tveganim vedenjem, kot je uporaba prepovedanih substanc in toba-
ka (na primer Bond idr., 2007; Goodenow, 1993; Lonczak idr., 2002; Samdal
idr., 1998; Wilson in Elliott, 2003), z zgodnjo spolnostjo in s samomorilni-
mi težnjami (Resnick, 1997).
2.3 Občutek pripadnosti šoli glede na starost, spol, socialno-
ekonomski status in status priseljenca učencev in učenk
Rezultati raziskav (Anderman, 2002; Whitlock, 2006) kažejo, da se obču-
tek pripadnosti šoli zmanjšuje s starostjo učenca in učenke. Mlajši učenci
in učenke torej poročajo o večjem občutku pripadnosti šoli v primerjavi s
starejšimi. Padec je značilen predvsem na prehodu v srednjo šolo (Gillen-
-O’Neel in Fuligni, 2013; Newman idr., 2007). Omenjeno znižanje občutka
pripadnosti šoli naj bi bilo prisotno predvsem pri dekletih (Gillen-O’Ne-
40
