Page 39 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 39
teoretsko-kenceptualni okvir
2.2 Občutek pripadnosti šoli kot napovednik dobrobiti
in učne uspešnosti učencev in učenk
Občutek pripadnosti šoli je statistično značilen dejavnik učne uspešnosti in
dobrobiti. Številne ugotovitve kažejo, da učenci in učenke z večjim občut-
kom pripadnosti šoli poročajo o višjih ravneh učne uspešnosti in dobrobiti.
V nadaljevanju navajamo izsledke metaanaliz in sistematičnih pregledov
literature ter drugih raziskav, ki orišejo povezavo med omenjenimi kon-
strukti.
Osterman (2000) poroča, da je občutek pripadnosti šoli pomemben
za učne dosežke in kakovost učenja. Anderman (2002) ugotavlja, da je
občutek pripadnosti šoli pomemben pozitivni napovednik šolskih ocen.
Omenjene rezultate so v metaanalizi potrdili Korpershoek in drugi (2019),
ki so ugotovili, da je občutek pripadnosti šoli pomembno pozitivno po-
vezan s šolskimi ocenami in z dosežki pri standardiziranih preizkusih
znanja. Učenci in učenke z večjim občutkom pripadnosti šoli torej prido-
bivajo boljše ocene in dosegajo višje rezultate pri standardiziranih preiz-
kusih. Prav tako pa je občutek pripadnosti šoli značilen napovednik bral-
nih (Hughes idr., 2015) in matematičnih (Hughes idr., 2015; Phan, 2013)
dosežkov ter učenja naravoslovja (Smith idr., 2020) in napredne matema-
tike (Smith idr., 2021), kar pomeni, da učenci in učenke z večjim občut-
kom pripadnosti šoli dosegajo boljše bralne in matematične dosežke ter
poročajo, da se radi učijo naravoslovja in napredne matematike. Ne na-
zadnje tudi rezultati mednarodnih raziskav znanja, rezultatom katerih
posebno pozornost posvečamo v znanstveni monografiji, nakazujejo po-
zitivno povezanost občutka pripadnosti šoli z učnimi dosežki. Rezultati
raziskave TIMSS 2015 (Martin idr., 2016), v kateri so sodelovali učenci in
učenke četrtega in osmega razreda, na mednarodni ravni kažejo, da je bil
pri učencih in učenkah z večjim občutkom pripadnosti šoli boljši povpre-
čen naravoslovni dosežek. Podoben trend nakazujejo rezultati raziskave
PISA 2018 (OECD, 2019), v kateri je večina učencev in učenk z večjim ob-
čutkom pripadnosti šoli dosegla boljši povprečni bralni dosežek tudi po
tem, ko je bil upoštevan socialno-ekonomski status dijakov in dijakinj ter
socialno-ekonomski status šol.
Poleg učnih dosežkov raziskave poročajo tudi o povezanosti občut-
ka pripadnosti šoli z drugimi, z njimi povezanimi konstrukti/izidi izobra-
ževanja. Allen in drugi (2018) na podlagi pregleda študij ugotavljajo, da je
občutek pripadnosti šoli pozitivno povezan z učno prilagojenostjo (angl.
academic adjustment), vključujoč ocene in kompetence (Pittman in Rich-
39
2.2 Občutek pripadnosti šoli kot napovednik dobrobiti
in učne uspešnosti učencev in učenk
Občutek pripadnosti šoli je statistično značilen dejavnik učne uspešnosti in
dobrobiti. Številne ugotovitve kažejo, da učenci in učenke z večjim občut-
kom pripadnosti šoli poročajo o višjih ravneh učne uspešnosti in dobrobiti.
V nadaljevanju navajamo izsledke metaanaliz in sistematičnih pregledov
literature ter drugih raziskav, ki orišejo povezavo med omenjenimi kon-
strukti.
Osterman (2000) poroča, da je občutek pripadnosti šoli pomemben
za učne dosežke in kakovost učenja. Anderman (2002) ugotavlja, da je
občutek pripadnosti šoli pomemben pozitivni napovednik šolskih ocen.
Omenjene rezultate so v metaanalizi potrdili Korpershoek in drugi (2019),
ki so ugotovili, da je občutek pripadnosti šoli pomembno pozitivno po-
vezan s šolskimi ocenami in z dosežki pri standardiziranih preizkusih
znanja. Učenci in učenke z večjim občutkom pripadnosti šoli torej prido-
bivajo boljše ocene in dosegajo višje rezultate pri standardiziranih preiz-
kusih. Prav tako pa je občutek pripadnosti šoli značilen napovednik bral-
nih (Hughes idr., 2015) in matematičnih (Hughes idr., 2015; Phan, 2013)
dosežkov ter učenja naravoslovja (Smith idr., 2020) in napredne matema-
tike (Smith idr., 2021), kar pomeni, da učenci in učenke z večjim občut-
kom pripadnosti šoli dosegajo boljše bralne in matematične dosežke ter
poročajo, da se radi učijo naravoslovja in napredne matematike. Ne na-
zadnje tudi rezultati mednarodnih raziskav znanja, rezultatom katerih
posebno pozornost posvečamo v znanstveni monografiji, nakazujejo po-
zitivno povezanost občutka pripadnosti šoli z učnimi dosežki. Rezultati
raziskave TIMSS 2015 (Martin idr., 2016), v kateri so sodelovali učenci in
učenke četrtega in osmega razreda, na mednarodni ravni kažejo, da je bil
pri učencih in učenkah z večjim občutkom pripadnosti šoli boljši povpre-
čen naravoslovni dosežek. Podoben trend nakazujejo rezultati raziskave
PISA 2018 (OECD, 2019), v kateri je večina učencev in učenk z večjim ob-
čutkom pripadnosti šoli dosegla boljši povprečni bralni dosežek tudi po
tem, ko je bil upoštevan socialno-ekonomski status dijakov in dijakinj ter
socialno-ekonomski status šol.
Poleg učnih dosežkov raziskave poročajo tudi o povezanosti občut-
ka pripadnosti šoli z drugimi, z njimi povezanimi konstrukti/izidi izobra-
ževanja. Allen in drugi (2018) na podlagi pregleda študij ugotavljajo, da je
občutek pripadnosti šoli pozitivno povezan z učno prilagojenostjo (angl.
academic adjustment), vključujoč ocene in kompetence (Pittman in Rich-
39
