Page 37 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023

Teoretsko-konceptualni okvir

2.1 Teoretsko-konceptualna izhodišča
Preučevanje občutka pripadnosti šoli se umešča v teoretsko-konceptualne
okvire, predstavljene v nadaljevanju.

Maslow (1943) je pomen pripadnosti poudaril v hierarhiji potreb v te-
oriji človeške motivacije. Potrebo po pripadanju in ljubezni v obliki izraža-
nja naklonjenosti, sprejemanja in izražanja ljubezni ter zaupanja v druge
je opredelil kot tretjo izmed osmih osnovnih potreb, ki hierarhično vodi-
jo vedenje posameznikov, takoj za fiziološkimi potrebami in potrebo po
varnosti ter pred potrebo po ugledu in spoštovanju, kognitivnih potrebah,
estetskih potrebah, samoaktualizaciji in transcendenci. Pri tem je izposta-
vil pomen povezanosti z družino, s prijatelji, skupnostjo in z družbenimi
skupinami ter pristne odnose z njimi.

Izhajajoč iz Maslowove teorije motivacije, sta Deci in Ryan (1985) raz-
vila teorijo samodoločenosti, v kateri razlikujeta med notranjo in zunanjo
motivacijo ter amotivacijo (za podrobnosti glejte Ryan in Deci, 2000). Po
njunem prepričanju notranja motivacija izhaja iz treh prirojenih psiholo-
ških potreb: kompetentnosti, avtonomnosti in povezanosti. Menita, da je
za doseganje posameznikovega optimalnega psihološkega razvoja, zdravja
in dobrega počutja pomembno, da se ta v svojem okolju počuti povezane-
ga,1 samostojnega in kompetentnega. Za zadovoljevanje teh treh potreb sta

1 Potreba po povezanosti se nanaša na občutek varne povezanosti z drugimi v okolju
in doživljanje sebe kot vrednega ljubezni in spoštovanja ter je sorodna potrebi po iz-
kušnji pripadnosti in občutku skupnosti.

37