Page 29 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 29
uvod
pripadnosti ter oblikovanju varnih in zanesljivih odnosov od zgodnje-
ga otroštva, torej tudi v okviru predšolske vzgoje. Države članice EU pa
pozivajo, da v okviru spoštovanja načela subsidiarnosti in nacionalnih
okoliščin spodbujajo in podpirajo sodelovalne pristope za preprečevanje
opuščanja šolanja na lokalni ravni z zagotavljanjem »široke ponudbe do-
stopnih obšolskih in /zunaj/šolskih dejavnosti /…/, ki lahko dopolnjujejo
učne izkušnje ter izboljšajo vključenost, motivacijo in občutek pripadno-
sti učečih«.
Poročilo Evropske komisije (2015, str. 13) med ključnimi pogoji ce-
lostnega pristopa k izobraževanju za preprečevanje zgodnjega opuščanja
šolanja v okviru podpore učencem in učenkam prepoznava, da vključe-
nost v življenje in dejavnosti v šoli poveča motivacijo ter občutek pripa-
dnosti.
V aktualni iniciativi Evropske komisije (2022a) Poti do šolskega us-
peha (angl. Pathways to school success) je občutek pripadnosti opredeljen
kot pomemben element dobrobiti učencev in učenk. Dobrobit je namreč
opredeljena tako: Dinamično stanje, v katerem lahko učenci in učenke
razvijajo svoje potenciale, se kreativno in produktivno učijo in igrajo, gra-
dijo in uživajo pozitivne odnose z drugimi ter pripadajo in prispevajo k
svoji šolski skupnosti. Učencem in učenkam je zagotovljeno učno okolje,
v katerem se počutijo varne, cenjene in spoštovane, so aktivno in smisel-
no vključeni v akademske in družbene dejavnosti, imajo pozitivno samo-
podobo, samoučinkovitost in občutek avtonomije, pozitivne in podpira-
joče odnose z učitelji in vrstniki, občutek pripadnosti svojemu razredu in
šoli ter se počutijo srečne in zadovoljne s svojim življenjem v šoli (Evrop-
ska komisija, 2023).
Downes in drugi (2017) pa ob priznavanju pomena dobrobiti učencev
in učenk za njihov učni uspeh ugotavljajo, da šole v EU v večini nimajo do-
volj sredstev ter ne zagotavljajo dovolj dejavnosti za spodbujanje dobrobiti
učencev in učenk, vključno z razvojem občutka pripadnosti šoli.
Čeprav v ključnih dokumentih EU na področju izobraževanja pripa-
dnost šoli ni eksplicitno omenjena kot cilj, je iz poročil o napredku držav
članic o doseganju evropskih ciljev (na primer Education and Training
Monitor, 2020) razvidno, da EU spremljanju občutka pripadnosti šoli na-
menja pozornost. V okviru spremljanja dobrobiti učencev in učenk ter šol-
ske klime v državah članicah namreč izpostavlja tudi občutek pripadnosti
šoli. Posebnih priporočil Sloveniji na tem področju v zadnjih letih Evrop-
ska komisija sicer ni podala.
29
pripadnosti ter oblikovanju varnih in zanesljivih odnosov od zgodnje-
ga otroštva, torej tudi v okviru predšolske vzgoje. Države članice EU pa
pozivajo, da v okviru spoštovanja načela subsidiarnosti in nacionalnih
okoliščin spodbujajo in podpirajo sodelovalne pristope za preprečevanje
opuščanja šolanja na lokalni ravni z zagotavljanjem »široke ponudbe do-
stopnih obšolskih in /zunaj/šolskih dejavnosti /…/, ki lahko dopolnjujejo
učne izkušnje ter izboljšajo vključenost, motivacijo in občutek pripadno-
sti učečih«.
Poročilo Evropske komisije (2015, str. 13) med ključnimi pogoji ce-
lostnega pristopa k izobraževanju za preprečevanje zgodnjega opuščanja
šolanja v okviru podpore učencem in učenkam prepoznava, da vključe-
nost v življenje in dejavnosti v šoli poveča motivacijo ter občutek pripa-
dnosti.
V aktualni iniciativi Evropske komisije (2022a) Poti do šolskega us-
peha (angl. Pathways to school success) je občutek pripadnosti opredeljen
kot pomemben element dobrobiti učencev in učenk. Dobrobit je namreč
opredeljena tako: Dinamično stanje, v katerem lahko učenci in učenke
razvijajo svoje potenciale, se kreativno in produktivno učijo in igrajo, gra-
dijo in uživajo pozitivne odnose z drugimi ter pripadajo in prispevajo k
svoji šolski skupnosti. Učencem in učenkam je zagotovljeno učno okolje,
v katerem se počutijo varne, cenjene in spoštovane, so aktivno in smisel-
no vključeni v akademske in družbene dejavnosti, imajo pozitivno samo-
podobo, samoučinkovitost in občutek avtonomije, pozitivne in podpira-
joče odnose z učitelji in vrstniki, občutek pripadnosti svojemu razredu in
šoli ter se počutijo srečne in zadovoljne s svojim življenjem v šoli (Evrop-
ska komisija, 2023).
Downes in drugi (2017) pa ob priznavanju pomena dobrobiti učencev
in učenk za njihov učni uspeh ugotavljajo, da šole v EU v večini nimajo do-
volj sredstev ter ne zagotavljajo dovolj dejavnosti za spodbujanje dobrobiti
učencev in učenk, vključno z razvojem občutka pripadnosti šoli.
Čeprav v ključnih dokumentih EU na področju izobraževanja pripa-
dnost šoli ni eksplicitno omenjena kot cilj, je iz poročil o napredku držav
članic o doseganju evropskih ciljev (na primer Education and Training
Monitor, 2020) razvidno, da EU spremljanju občutka pripadnosti šoli na-
menja pozornost. V okviru spremljanja dobrobiti učencev in učenk ter šol-
ske klime v državah članicah namreč izpostavlja tudi občutek pripadnosti
šoli. Posebnih priporočil Sloveniji na tem področju v zadnjih letih Evrop-
ska komisija sicer ni podala.
29
