Page 32 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 32
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
moramo imeti občutek, da pripadamo skupnosti, ki se imenuje Osnovna
šola /…/«.
Z namenom krepitve občutka pripadnosti šole organizirajo tudi do-
godke in druge aktivnosti. V osnovni šoli 5 na primer poudarjajo, da je
glavni cilj novoletnega druženja, ki ga tradicionalno organizirajo, gradi-
ti pripadnost šoli ter pozitivne odnose med učenci in učenkami, starši in
učitelji. V srednji šoli 4 pa s projektom Šolski puloverji spodbujajo izraža-
nje pripadnosti šoli in s tem povečujejo tudi njeno prepoznavnost. Na po-
men, ki ga ta šola pripisuje občutku pripadnosti, kaže tudi okrogla miza z
naslovom »Kako povečati pripadnost dijakov naši šoli?«, ki so jo organizi-
rali v letu 2018.
Navedeni pregled nekaterih naključno izbranih šol nakazuje, da ne-
katere šole v Sloveniji krepitvi občutka pripadnosti šoli namenjajo posebno
pozornost tako v (razvojnih) dokumentih kot tudi aktivnostih šol. Za ce-
lovito oceno stanja pa je treba in smiselno opraviti poglobljen sistematični
pregled na večjem in reprezentativnem vzorcu šol, kar izpostavljamo tudi
v sklepih monografije.
1.5 Namen raziskave
Temeljni cilj raziskave je poglobljeno razumevanje občutka pripadnosti šoli
pri slovenskih učencih in učenkah ter dijakih in dijakinjah, in sicer na pod-
lagi analize podatkov mednarodnih raziskav znanja TIMSS, PIRLS, PISA
in ICCS. V skladu s tem je raziskava razdeljena na dva dela: a) v prvem delu
raziskave želimo na slovenskih podatkih preveriti hipotezo, ki je že potrje-
na v različnih tujih raziskavah (Korpershoek idr., 2019), in sicer, da je ob-
čutek pripadnosti šoli pomemben napovednik učne uspešnosti in dobrobi-
ti učencev in učenk ter dijakov in dijakinj, pri čemer nas zanimajo razlike
v občutku pripadnosti šoli glede na spol, socialno-ekonomsko ozadje in
status priseljenca učencev in učenk; in b) v drugem delu raziskave želimo
na slovenskih podatkih preveriti, kateri dejavniki značilno napovedujejo
občutek pripadnosti šoli v Sloveniji. Pri identifikaciji pomembnih dejavni-
kov, ki jih bomo v tem koraku vključili v analize, bomo izhajali iz širokega
pregleda znanstvene literature na temo različnih dejavnikov občutka pri-
padnosti šoli, ki smo jih razvrstili v različne ravni (individualno, mikro,
makro, mezo, ekso in krono) bioekološkega modela človekovega razvoja
(Bronfenbrenner, 1986). Poglobljeno razumevanje dejavnikov kot napove-
dnikov občutka pripadnosti šoli je pomembno z vidika načrtovanja inter-
32
moramo imeti občutek, da pripadamo skupnosti, ki se imenuje Osnovna
šola /…/«.
Z namenom krepitve občutka pripadnosti šole organizirajo tudi do-
godke in druge aktivnosti. V osnovni šoli 5 na primer poudarjajo, da je
glavni cilj novoletnega druženja, ki ga tradicionalno organizirajo, gradi-
ti pripadnost šoli ter pozitivne odnose med učenci in učenkami, starši in
učitelji. V srednji šoli 4 pa s projektom Šolski puloverji spodbujajo izraža-
nje pripadnosti šoli in s tem povečujejo tudi njeno prepoznavnost. Na po-
men, ki ga ta šola pripisuje občutku pripadnosti, kaže tudi okrogla miza z
naslovom »Kako povečati pripadnost dijakov naši šoli?«, ki so jo organizi-
rali v letu 2018.
Navedeni pregled nekaterih naključno izbranih šol nakazuje, da ne-
katere šole v Sloveniji krepitvi občutka pripadnosti šoli namenjajo posebno
pozornost tako v (razvojnih) dokumentih kot tudi aktivnostih šol. Za ce-
lovito oceno stanja pa je treba in smiselno opraviti poglobljen sistematični
pregled na večjem in reprezentativnem vzorcu šol, kar izpostavljamo tudi
v sklepih monografije.
1.5 Namen raziskave
Temeljni cilj raziskave je poglobljeno razumevanje občutka pripadnosti šoli
pri slovenskih učencih in učenkah ter dijakih in dijakinjah, in sicer na pod-
lagi analize podatkov mednarodnih raziskav znanja TIMSS, PIRLS, PISA
in ICCS. V skladu s tem je raziskava razdeljena na dva dela: a) v prvem delu
raziskave želimo na slovenskih podatkih preveriti hipotezo, ki je že potrje-
na v različnih tujih raziskavah (Korpershoek idr., 2019), in sicer, da je ob-
čutek pripadnosti šoli pomemben napovednik učne uspešnosti in dobrobi-
ti učencev in učenk ter dijakov in dijakinj, pri čemer nas zanimajo razlike
v občutku pripadnosti šoli glede na spol, socialno-ekonomsko ozadje in
status priseljenca učencev in učenk; in b) v drugem delu raziskave želimo
na slovenskih podatkih preveriti, kateri dejavniki značilno napovedujejo
občutek pripadnosti šoli v Sloveniji. Pri identifikaciji pomembnih dejavni-
kov, ki jih bomo v tem koraku vključili v analize, bomo izhajali iz širokega
pregleda znanstvene literature na temo različnih dejavnikov občutka pri-
padnosti šoli, ki smo jih razvrstili v različne ravni (individualno, mikro,
makro, mezo, ekso in krono) bioekološkega modela človekovega razvoja
(Bronfenbrenner, 1986). Poglobljeno razumevanje dejavnikov kot napove-
dnikov občutka pripadnosti šoli je pomembno z vidika načrtovanja inter-
32
