Page 24 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 24
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
1.3 Raziskovalni problem
1.3.1 Raziskovalne praznine
Zaradi prepoznanega pomena občutka pripadnosti šoli ni presenetljivo, da
je ta v zadnjih desetletjih v središču edukacijskih in interdisciplinarnih raz-
iskav (na primer s področja psihologije, sociologije, zagotavljanja zdravja)
kot tudi prepoznan cilj izobraževalnih politik in praks. Kljub dobro pre-
poznanemu pomenu občutka pripadnosti šoli za učno uspešnost in dob-
robit učencev in učenk pa je znanje o tem, kateri dejavniki so pozitivno in
negativno povezani z občutkom pripadnosti šoli, še vedno relativno ome-
jeno (D’hondt idr., 2015, str. 686; Hernández idr., 2017, str. 2; Huyge idr.,
2015, str. 3; Loukas idr., 2016). Čeprav je Bronfenbrennerjev model bioeko-
loškega človekovega razvoja v preučevanju občutka pripadnosti šoli rela-
tivno dobro prepoznan v smislu razumevanja (interakcij) različnih siste-
mov, ki prispevajo k razvoju občutka pripadnosti šoli, Allen in drugi (2021)
izpostavljajo, da do zdaj še ni zadostno empirično podprt. Kot ugotavlja-
jo Korpershoek in drugi (2019), so tudi podatki o tem, katere (uspešne) in-
tervencije so na voljo za spodbujanje občutka pripadnosti šoli, pomanjklji-
vi. Poznavanje in razumevanje napovednikov občutka pripadnosti šoli je
tako pomembno ne le za izgradnjo teorij (Ma, 2003, str. 342), temveč tudi
za oblikovanje na dokazih podprtih politik in praks na tem področju. Po-
manjkanje navedenih raziskav v širšem mednarodnem prostoru zato pred-
stavlja relevantno problematiko ter odprt izziv edukacijskih znanosti. Pri
tem avtorji izpostavljajo pomen preučevanja v posameznih nacionalnih
kontekstih, saj je vloga nacionalnih politik in kultur pomembna pri razu-
mevanju občutka pripadn osti šoli.
Če pozornost usmerimo v slovenski prostor, ugotovimo, da so razi-
skave, ki preučujejo občutek pripadnosti šoli slovenskih učencev in učenk,
izjemno redke. Delno vprašanje izpostavljajo nekatera diplomska in ma-
gistrska dela. Babuder (2021) se osredinja na vlogo šolskega prostora pri
oblikovanju občutka pripadnosti dijakov in dijakinj, Bobnar (2019) občutek
pripadnosti šoli preučuje v okviru odnosa do šole pri učencih in učenkah s
posebnimi potrebami, Matičič (2014) pa v okviru vloge učitelja pri vzposta-
vljanju razredne skupnosti. Berdajs in Marovič (2018) občutek pripadno-
sti šoli obravnavata v okviru socialnopedagoškega delovanja učiteljev v
poklicni šoli, občutek pripadnosti šoli romskih učencev in učenk v med-
narodno primerjalni perspektivi pa posredno v študiji izpostavljajo tudi
Macura-Milovanović in drugi (2013). Povezanost s šolo kot enega izmed
24
1.3 Raziskovalni problem
1.3.1 Raziskovalne praznine
Zaradi prepoznanega pomena občutka pripadnosti šoli ni presenetljivo, da
je ta v zadnjih desetletjih v središču edukacijskih in interdisciplinarnih raz-
iskav (na primer s področja psihologije, sociologije, zagotavljanja zdravja)
kot tudi prepoznan cilj izobraževalnih politik in praks. Kljub dobro pre-
poznanemu pomenu občutka pripadnosti šoli za učno uspešnost in dob-
robit učencev in učenk pa je znanje o tem, kateri dejavniki so pozitivno in
negativno povezani z občutkom pripadnosti šoli, še vedno relativno ome-
jeno (D’hondt idr., 2015, str. 686; Hernández idr., 2017, str. 2; Huyge idr.,
2015, str. 3; Loukas idr., 2016). Čeprav je Bronfenbrennerjev model bioeko-
loškega človekovega razvoja v preučevanju občutka pripadnosti šoli rela-
tivno dobro prepoznan v smislu razumevanja (interakcij) različnih siste-
mov, ki prispevajo k razvoju občutka pripadnosti šoli, Allen in drugi (2021)
izpostavljajo, da do zdaj še ni zadostno empirično podprt. Kot ugotavlja-
jo Korpershoek in drugi (2019), so tudi podatki o tem, katere (uspešne) in-
tervencije so na voljo za spodbujanje občutka pripadnosti šoli, pomanjklji-
vi. Poznavanje in razumevanje napovednikov občutka pripadnosti šoli je
tako pomembno ne le za izgradnjo teorij (Ma, 2003, str. 342), temveč tudi
za oblikovanje na dokazih podprtih politik in praks na tem področju. Po-
manjkanje navedenih raziskav v širšem mednarodnem prostoru zato pred-
stavlja relevantno problematiko ter odprt izziv edukacijskih znanosti. Pri
tem avtorji izpostavljajo pomen preučevanja v posameznih nacionalnih
kontekstih, saj je vloga nacionalnih politik in kultur pomembna pri razu-
mevanju občutka pripadn osti šoli.
Če pozornost usmerimo v slovenski prostor, ugotovimo, da so razi-
skave, ki preučujejo občutek pripadnosti šoli slovenskih učencev in učenk,
izjemno redke. Delno vprašanje izpostavljajo nekatera diplomska in ma-
gistrska dela. Babuder (2021) se osredinja na vlogo šolskega prostora pri
oblikovanju občutka pripadnosti dijakov in dijakinj, Bobnar (2019) občutek
pripadnosti šoli preučuje v okviru odnosa do šole pri učencih in učenkah s
posebnimi potrebami, Matičič (2014) pa v okviru vloge učitelja pri vzposta-
vljanju razredne skupnosti. Berdajs in Marovič (2018) občutek pripadno-
sti šoli obravnavata v okviru socialnopedagoškega delovanja učiteljev v
poklicni šoli, občutek pripadnosti šoli romskih učencev in učenk v med-
narodno primerjalni perspektivi pa posredno v študiji izpostavljajo tudi
Macura-Milovanović in drugi (2013). Povezanost s šolo kot enega izmed
24
