Page 25 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 25
uvod
petih pomembnih virov za pozitivni razvoj mladih v študiji izpostavlja Ko-
zina (2019). Nekaj raziskovalne pozornosti je v slovenskem prostoru name-
njene tudi občutku pripadnosti šoli pri učiteljih (na primer Moretti, 2021;
Plešnik in Bukovec, 2020), kar pa posredno lahko povezujemo tudi s šol-
sko klimo kot prepoznanim dejavnikom občutka pripadnosti šoli pri učen-
cih in učenkah.
Pomanjkanje raziskav v Sloveniji, ki bi celovito preučevale v medna-
rodnem znanstvenem prostoru znanstveno zelo relevantno tematiko ob-
čutka pripadnosti šoli, ter posledično pomanjkljivo razumevanje občut-
ka pripadnosti šoli slovenskih učencev in učenk predstavljata raziskovalni
problem, ki ga s poglobljeno analizo podatkov mednarodnih raziskav zna-
nja izpostavljamo v monografiji.
1.3.2 Občutek pripadnosti šoli slovenskih učencev in učenk
Podatki o občutku pripadnosti šoli učencev in učenk v slovenskem šol-
skem prostoru niso spodbudni. Rezultati različnih mednarodnih pri-
merjalnih raziskav znanja namreč kažejo, da slovenski učenci in učenke
(PIRLS 2016; TIMSS 2015) ter dijaki in dijakinje (PISA 2015; PISA 2018) iz-
ražajo manjši občutek pripadnosti šoli v primerjavi z mednarodnim pov-
prečjem. Tako je leta 2015 55 odstotkov učencev in učenk četrtega razreda,
ki so sodelovali v raziskavi TIMSS, poročalo o visokem občutku pripa-
dnosti šoli, medtem ko je na mednarodni ravni o podobnem občutku pri-
padnosti šoli poročalo 66 odstotkov četrtošolcev (slika 1). Podobne re-
zultate je pokazala tudi raziskava PIRLS 2016, v kateri je bila vrednost
indeksa občutka pripadnosti šoli za Slovenijo podpovprečna (9,3 proti
10,0) in primerjalno z drugimi sodelujočimi državami med najnižjimi.
O nižjem indeksu pripadnosti šoli so v raziskavi PIRLS 2016 poročali le
še četrtošolci iz Belgije, Francije, Češke, Poljske, Kitajskega Tajpeja, Ma-
caa in Hongkonga (slika 2). Leta 2015 je v okviru raziskave TIMSS v os-
mem razredu o visokem občutku pripadnosti šoli poročalo zgolj 12 od-
stotkov učencev in učenk, na mednarodni ravni pa 44 odstotkov učencev
in učenk. O nizkem občutku pripadnosti šoli je poročalo 22 odstotkov
učencev in učenk iz Slovenije in v povprečju sodelujočih držav devet od-
stotkov (slika 3). Poleg učencev in učenk osnovnih šol so tudi v okviru
raziskave PISA 2018 izmed 34 primerjanih držav o manjšem občutku pri-
padnosti šoli poročali zgolj 15-letniki iz devetih držav, in sicer iz Kanade,
Avstralije, z Nove Zelandije, iz Latvije, Singapurja, Češke, Poljske, Slova-
ške in Rusije (slika 4). Tudi leta 2015 so dijaki in dijakinje prvega letni-
25
petih pomembnih virov za pozitivni razvoj mladih v študiji izpostavlja Ko-
zina (2019). Nekaj raziskovalne pozornosti je v slovenskem prostoru name-
njene tudi občutku pripadnosti šoli pri učiteljih (na primer Moretti, 2021;
Plešnik in Bukovec, 2020), kar pa posredno lahko povezujemo tudi s šol-
sko klimo kot prepoznanim dejavnikom občutka pripadnosti šoli pri učen-
cih in učenkah.
Pomanjkanje raziskav v Sloveniji, ki bi celovito preučevale v medna-
rodnem znanstvenem prostoru znanstveno zelo relevantno tematiko ob-
čutka pripadnosti šoli, ter posledično pomanjkljivo razumevanje občut-
ka pripadnosti šoli slovenskih učencev in učenk predstavljata raziskovalni
problem, ki ga s poglobljeno analizo podatkov mednarodnih raziskav zna-
nja izpostavljamo v monografiji.
1.3.2 Občutek pripadnosti šoli slovenskih učencev in učenk
Podatki o občutku pripadnosti šoli učencev in učenk v slovenskem šol-
skem prostoru niso spodbudni. Rezultati različnih mednarodnih pri-
merjalnih raziskav znanja namreč kažejo, da slovenski učenci in učenke
(PIRLS 2016; TIMSS 2015) ter dijaki in dijakinje (PISA 2015; PISA 2018) iz-
ražajo manjši občutek pripadnosti šoli v primerjavi z mednarodnim pov-
prečjem. Tako je leta 2015 55 odstotkov učencev in učenk četrtega razreda,
ki so sodelovali v raziskavi TIMSS, poročalo o visokem občutku pripa-
dnosti šoli, medtem ko je na mednarodni ravni o podobnem občutku pri-
padnosti šoli poročalo 66 odstotkov četrtošolcev (slika 1). Podobne re-
zultate je pokazala tudi raziskava PIRLS 2016, v kateri je bila vrednost
indeksa občutka pripadnosti šoli za Slovenijo podpovprečna (9,3 proti
10,0) in primerjalno z drugimi sodelujočimi državami med najnižjimi.
O nižjem indeksu pripadnosti šoli so v raziskavi PIRLS 2016 poročali le
še četrtošolci iz Belgije, Francije, Češke, Poljske, Kitajskega Tajpeja, Ma-
caa in Hongkonga (slika 2). Leta 2015 je v okviru raziskave TIMSS v os-
mem razredu o visokem občutku pripadnosti šoli poročalo zgolj 12 od-
stotkov učencev in učenk, na mednarodni ravni pa 44 odstotkov učencev
in učenk. O nizkem občutku pripadnosti šoli je poročalo 22 odstotkov
učencev in učenk iz Slovenije in v povprečju sodelujočih držav devet od-
stotkov (slika 3). Poleg učencev in učenk osnovnih šol so tudi v okviru
raziskave PISA 2018 izmed 34 primerjanih držav o manjšem občutku pri-
padnosti šoli poročali zgolj 15-letniki iz devetih držav, in sicer iz Kanade,
Avstralije, z Nove Zelandije, iz Latvije, Singapurja, Češke, Poljske, Slova-
ške in Rusije (slika 4). Tudi leta 2015 so dijaki in dijakinje prvega letni-
25
