Page 28 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 28
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
Slika 5: Vrednost indeksa občutka pripadnosti v raziskavi PISA med letoma 2012 in 2018
primerjavah znanja na drugi menimo, da je to področje, ki ga je v sloven-
skem šolskem prostoru pomembno dodatno preučiti.
1.4 Občutek pripadnosti šoli v izobraževalnih politikah
in praksah šol v Sloveniji
Relevantnost občutka pripadnosti šoli ne izkazujejo le znanstvene raziska-
ve in razprave, temveč tudi evropski in nacionalni (javno)politični doku-
menti (zakonodaja, strategije, resolucije) ter razvojni dokumenti slovenskih
šol, katerih pregled predstavljamo v nadaljevanju z namenom razumevanja
pomena, ki ga ti pripisujejo občutku pripadnosti šoli.
Evropska unija
V ključnih dokumentih Evropske unije (EU) na področju izobraževanja
in usposabljanja občutek pripadnosti šoli ni eksplicitno izpostavljen. Naj-
neposredneje ga izpostavljajo sklepi Sveta EU (2015) na področju zgodnje-
ga opuščanja šolanja, kjer je navedeno: »V naših vse bolj raznolikih druž-
bah morajo deležniki v izobraževanju in drugi deležniki nujno poiskati
vključujoče in usklajene odgovore, ki bodo usmerjeni v širjenje skupnih
vrednot, kot so strpnost, medsebojno spoštovanje, enake možnosti in ne-
diskriminacija, pa tudi v spodbujanje družbene integracije, medkulturne-
ga razumevanja in občutka pripadnosti.« Nadalje sklepi Sveta EU odloči-
len pomen za nadaljnje šolanje in razvoj otrok pripisujejo razvoju občutka
28
Slika 5: Vrednost indeksa občutka pripadnosti v raziskavi PISA med letoma 2012 in 2018
primerjavah znanja na drugi menimo, da je to področje, ki ga je v sloven-
skem šolskem prostoru pomembno dodatno preučiti.
1.4 Občutek pripadnosti šoli v izobraževalnih politikah
in praksah šol v Sloveniji
Relevantnost občutka pripadnosti šoli ne izkazujejo le znanstvene raziska-
ve in razprave, temveč tudi evropski in nacionalni (javno)politični doku-
menti (zakonodaja, strategije, resolucije) ter razvojni dokumenti slovenskih
šol, katerih pregled predstavljamo v nadaljevanju z namenom razumevanja
pomena, ki ga ti pripisujejo občutku pripadnosti šoli.
Evropska unija
V ključnih dokumentih Evropske unije (EU) na področju izobraževanja
in usposabljanja občutek pripadnosti šoli ni eksplicitno izpostavljen. Naj-
neposredneje ga izpostavljajo sklepi Sveta EU (2015) na področju zgodnje-
ga opuščanja šolanja, kjer je navedeno: »V naših vse bolj raznolikih druž-
bah morajo deležniki v izobraževanju in drugi deležniki nujno poiskati
vključujoče in usklajene odgovore, ki bodo usmerjeni v širjenje skupnih
vrednot, kot so strpnost, medsebojno spoštovanje, enake možnosti in ne-
diskriminacija, pa tudi v spodbujanje družbene integracije, medkulturne-
ga razumevanja in občutka pripadnosti.« Nadalje sklepi Sveta EU odloči-
len pomen za nadaljnje šolanje in razvoj otrok pripisujejo razvoju občutka
28
