Page 23 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 23
uvod

longing, school connectedness, school attachment, school bonding, school
membership, school engagement, school community) (Allen in Kern, 2017;
Slaten idr., 2016), ki se razlikujejo glede na definicijo in glede na značilnosti
(tj. kateri elementi šolskega okolja spadajo v konstrukt). Allen in Kern (2017)
izpostavljata, da so navedenim opredelitvam in poimenovanjem skupne tri
točke: odnosi in izkušnje v šoli, odnosi med učenci in učenkami ter učitelji
in učiteljicami ter splošno počutje učencev in učenk v šoli.

Goodenow (1993) opredeljuje občutek pripadnosti šoli kot učenčevo
subjektivno zaznavanje, da je v šolskem okolju sprejet, spoštovan, vklju-
čen in deležen podpore drugih. Omenjena definicija velja za najbolj upora-
bljeno na področju preučevanja občutka pripadnosti šoli (Slaten idr., 2016).
Občutek pripadnosti šoli lahko razumemo tudi kot prepričanje učencev in
učenk, da je odraslim v šolskem okolju mar za učenje učencev in učenk
in mar za učence in učenke kot posameznike, kar se kaže v visokih učnih
pričakovanjih učiteljev s podporo učenju, pozitivnimi izmenjavami med
učiteljem in učiteljico ter učenci in učenkami ter občutku varnosti (Win-
gspread, 2004). Po opredelitvi Bonnyja in drugih (2000) je za občutek po-
vezanosti s šolo (angl. school connectedness) značilno, da učenci in učenke
izkusijo, da je zanje v šoli poskrbljeno ter da imajo občutek bližine z za-
poslenim v šoli, in s šolskim okoljem.

Iz navedenih opredelitev je mogoče izpeljati, da občutek pripadno-
sti šoli vključuje subjektivno oceno učenčevega položaja v šoli. Čeprav se
na področju preučevanja občutka pripadnosti šoli pojavljajo različna poi-
menovanja konstruktov in definicije, pa imajo omenjene definicije tri po-
membne skupne značilnosti (Allen in Kern, 2017): (i) učenci in učenke so
čustveno povezani z drugimi osebami v šoli, (ii) učenci in učenke ima-
jo svoje mesto v šolskem prostoru in (iii) učenci in učenke imajo občutek
vključenosti v šolskem okolju. Nekateri avtorji so podobnosti in razlike v
konstruktih še dodatno razdelali (Allen in Kern, 2017; Libbey, 2004).

V monografiji rabimo enoten izraz občutek pripadnosti šoli, ker je ra-
bljen tudi v mednarodnih raziskavah znanja PISA, TIMSS, PIRLS in ICCS.
Podrobnejša opredelitev občutka pripadnosti šoli v posamezni mednaro-
dni raziskavi znanja je navedena v razdelku Pripomočki.

23
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28