Page 106 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 106
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
pripadnosti šoli. Velikost učinka napovednika občutek vključenosti v pouk
branja na občutek pripadnosti šoli je nekoliko višja pri učencih in učen-
kah brez statusa priseljenca, saj je za eno enoto višja vrednost indeksa ob-
čutka vključenosti v pouk branja povezana s povišanjem indeksa občutek
pripadnosti šoli za 0,58, medtem ko je pri učencih in učenkah s statusom
priseljenca povezana s povišanjem za 0,41. Napovednik zaznavanje doživl-
janja medvrstniškega nasilja ima nekoliko višjo velikost učinka pri učencih
in učenkah s statusom priseljenca, saj je za eno enoto višja vrednost zazna-
vanja doživljanja medvrstniškega nasilja povezana z 0,17 višjo vrednostjo
indeksa občutka pripadnosti šoli, medtem ko pri učencih in učenkah brez
statusa priseljenca ta vrednost znaša 0,14. Rezultati kažejo, da so učenci in
učenke z večjim občutkom vključenosti v pouk branja in manjšim zazna-
vanjem doživljanja medvrstniškega nasilja (v raziskavi PIRLS 2016; višji re-
zultat pri indeksu medvrstniškega nasilja pomeni nižje zaznavanje doživl-
janja medvrstniškega nasilja) poročali o večjem občutku pripadnosti šoli,
kar velja za obe skupini učencev in učenk glede na status priseljenca. Z mo-
delom pojasnjevanja občutka pripadnosti šoli pojasnimo 40 odstotkov va-
riabilnosti indeksa občutka pripadnosti šoli učencev in učenk brez statusa
priseljenca, medtem ko pri učenci in učenkah s statusom priseljenca model
pojasnjuje 29 odstotkov variabilnosti.
106
pripadnosti šoli. Velikost učinka napovednika občutek vključenosti v pouk
branja na občutek pripadnosti šoli je nekoliko višja pri učencih in učen-
kah brez statusa priseljenca, saj je za eno enoto višja vrednost indeksa ob-
čutka vključenosti v pouk branja povezana s povišanjem indeksa občutek
pripadnosti šoli za 0,58, medtem ko je pri učencih in učenkah s statusom
priseljenca povezana s povišanjem za 0,41. Napovednik zaznavanje doživl-
janja medvrstniškega nasilja ima nekoliko višjo velikost učinka pri učencih
in učenkah s statusom priseljenca, saj je za eno enoto višja vrednost zazna-
vanja doživljanja medvrstniškega nasilja povezana z 0,17 višjo vrednostjo
indeksa občutka pripadnosti šoli, medtem ko pri učencih in učenkah brez
statusa priseljenca ta vrednost znaša 0,14. Rezultati kažejo, da so učenci in
učenke z večjim občutkom vključenosti v pouk branja in manjšim zazna-
vanjem doživljanja medvrstniškega nasilja (v raziskavi PIRLS 2016; višji re-
zultat pri indeksu medvrstniškega nasilja pomeni nižje zaznavanje doživl-
janja medvrstniškega nasilja) poročali o večjem občutku pripadnosti šoli,
kar velja za obe skupini učencev in učenk glede na status priseljenca. Z mo-
delom pojasnjevanja občutka pripadnosti šoli pojasnimo 40 odstotkov va-
riabilnosti indeksa občutka pripadnosti šoli učencev in učenk brez statusa
priseljenca, medtem ko pri učenci in učenkah s statusom priseljenca model
pojasnjuje 29 odstotkov variabilnosti.
106
