Page 110 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 110
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
sicer vključuje lestvico, ki se nanaša na občutek pripadnosti šoli učencev in
učenk v osmem razredu, vendar je lestvica izpeljana na podlagi odgovorov
ravnateljev, kar pomeni, da nadaljnjih regresijskih modelov ni bilo možno
analizirati, saj ravnatelji ne poročajo o občutku pripadnosti šoli posame-
znih učencev in učenk, ampak poročajo o občutku pripadnosti šoli učen-
cev na ravni celotne šole. Ker gre pri občutku pripadnosti šoli učencev za
odgovore ravnateljev, je to najverjetneje tudi razlog za nepričakovane pove-
zave med občutkom pripadnosti šoli, zaznavanjem doživljanja medvrstni-
škega nasilja in doživljanjem odnosov med učenci in učitelji, ki so v naspro-
tni smeri od pričakovane.
Analize podatkov raziskave ICCS 2016 so sicer prinesle nekaj pomemb-
nih spoznanj na ravni analiz povezanosti med obravnavanimi spremen-
ljivkami: po zaznavi ravnateljev je večji občutek pripadnosti šoli učencev
in učenk pozitivno povezan z večjim občutkom pripadnosti šoli učiteljev,
kar nakazuje, da sta po zaznavi ravnateljev občutka pripadnosti učencev in
učiteljev pozitivno povezana. Zaznavanje doživljanja medvrstniškega na-
silja je negativno povezano z zaznavanjem učencev o odnosih med učenci
in učitelj, kar iz perspektive učencev pomeni, da na podlagi korelacijskega
koeficienta obstaja dvosmerna povezava med zaznavanjem nasilja in vred-
notenjem kakovosti odnosov. Obstaja pa tudi pozitivna povezava med za-
znavanjem učencev o odnosih med učenci in učitelji ter dosežkom iz dr-
žavljanske vednosti, kar do določene mere nakazuje pomen odnosov pri
dosežkih, vendar je treba poudariti, da je izpostavljena povezava šibka.
6.2 Napovedniki občutka pripadnosti šoli
Na podlagi podatkov raziskave PISA 2018 lahko v grobem zaključimo, da
sta bila ob vključitvi različnih napovednikov občutka pripadnosti šoli, ki
so v tujih raziskavah že potrjeni kot značilni, v slovenskem prostoru kot
najznačilnejša potrjena predvsem dva: zaznavanje medvrstniškega nasilja
in pozitivno čustvovanje dijakov in dijakinj. Omenjena dejavnika sta bila
kot najznačilnejša potrjena znotraj različnih skupin dijakov in dijakinj, pri
čemer sta imela nekoliko večjo pojasnjevalno moč pri dekletih, dijakih s
statusom priseljenca in dijakih, ki so v študiji poročali o nižjem socialno-
-ekonomskem statusu. Omenjeni rezultati tako nakazujejo pomembnost
preprečevanja medvrstniškega nasilja v šolah in krepitve socialno-čustve-
ne dobrobiti dijakov in dijakinj z namenom spodbujanja občutka pripa-
dnosti šoli dijakov in dijakinj, kar še posebej velja za dijake in dijakinje, ki
poročajo o slabših socialno-ekonomskih pogojih.
110
sicer vključuje lestvico, ki se nanaša na občutek pripadnosti šoli učencev in
učenk v osmem razredu, vendar je lestvica izpeljana na podlagi odgovorov
ravnateljev, kar pomeni, da nadaljnjih regresijskih modelov ni bilo možno
analizirati, saj ravnatelji ne poročajo o občutku pripadnosti šoli posame-
znih učencev in učenk, ampak poročajo o občutku pripadnosti šoli učen-
cev na ravni celotne šole. Ker gre pri občutku pripadnosti šoli učencev za
odgovore ravnateljev, je to najverjetneje tudi razlog za nepričakovane pove-
zave med občutkom pripadnosti šoli, zaznavanjem doživljanja medvrstni-
škega nasilja in doživljanjem odnosov med učenci in učitelji, ki so v naspro-
tni smeri od pričakovane.
Analize podatkov raziskave ICCS 2016 so sicer prinesle nekaj pomemb-
nih spoznanj na ravni analiz povezanosti med obravnavanimi spremen-
ljivkami: po zaznavi ravnateljev je večji občutek pripadnosti šoli učencev
in učenk pozitivno povezan z večjim občutkom pripadnosti šoli učiteljev,
kar nakazuje, da sta po zaznavi ravnateljev občutka pripadnosti učencev in
učiteljev pozitivno povezana. Zaznavanje doživljanja medvrstniškega na-
silja je negativno povezano z zaznavanjem učencev o odnosih med učenci
in učitelj, kar iz perspektive učencev pomeni, da na podlagi korelacijskega
koeficienta obstaja dvosmerna povezava med zaznavanjem nasilja in vred-
notenjem kakovosti odnosov. Obstaja pa tudi pozitivna povezava med za-
znavanjem učencev o odnosih med učenci in učitelji ter dosežkom iz dr-
žavljanske vednosti, kar do določene mere nakazuje pomen odnosov pri
dosežkih, vendar je treba poudariti, da je izpostavljena povezava šibka.
6.2 Napovedniki občutka pripadnosti šoli
Na podlagi podatkov raziskave PISA 2018 lahko v grobem zaključimo, da
sta bila ob vključitvi različnih napovednikov občutka pripadnosti šoli, ki
so v tujih raziskavah že potrjeni kot značilni, v slovenskem prostoru kot
najznačilnejša potrjena predvsem dva: zaznavanje medvrstniškega nasilja
in pozitivno čustvovanje dijakov in dijakinj. Omenjena dejavnika sta bila
kot najznačilnejša potrjena znotraj različnih skupin dijakov in dijakinj, pri
čemer sta imela nekoliko večjo pojasnjevalno moč pri dekletih, dijakih s
statusom priseljenca in dijakih, ki so v študiji poročali o nižjem socialno-
-ekonomskem statusu. Omenjeni rezultati tako nakazujejo pomembnost
preprečevanja medvrstniškega nasilja v šolah in krepitve socialno-čustve-
ne dobrobiti dijakov in dijakinj z namenom spodbujanja občutka pripa-
dnosti šoli dijakov in dijakinj, kar še posebej velja za dijake in dijakinje, ki
poročajo o slabših socialno-ekonomskih pogojih.
110
