Page 108 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 108
občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk
ko, najbolj pa pri rojenih zunaj Slovenije v četrtem razredu in pri dekletih
v osmem razredu.
Rezultati analiz na podatkih raziskave PISA 2018 so pokazali nekoliko
drugačne rezultate, in sicer se je občutek pripadnosti šoli izkazal kot znači-
len napovednik dosežkov iz branja znotraj vseh treh skupin dijakov in di-
jakinj, z izjemo dijakov in dijakinj, ki so poročali o nizkem socialno-eko-
nomskem statusu. Pri tem je napovedna moč občutka pripadnosti šoli večja
pri fantih, dijakih in dijakinjah s statusom priseljenca in tistih, ki so poro-
čali o visokem socialno-ekonomskem statusu.
Občutek pripadnosti šoli se je znotraj vseh treh skupin dijakov in di-
jakinj pokazal kot značilen napovednik tudi pri napovedovanju zaznava-
nja medvrstniškega nasilja, in sicer je napovedna moč v primerjavi z napo-
vedovanjem dosežka iz branja in zaznavanja učiteljeve socialno-čustvene
opore znotraj vseh treh skupin dijakov in dijakinj največja. Povišanje vred-
nosti indeksa občutka pripadnosti šoli je bila znotraj vseh skupin dijakov
in dijakinj tako povezana z značilnim znižanjem indeksa zaznavanja med-
vrstniškega nasilja, pri tem pa tudi nismo ugotovili velikih razlik med spo-
loma, med dijaki in dijakinjami z različnim statusom priseljenca in tistimi
iz različnih socialno-ekonomskih okolij.
Pri napovedovanju zaznane učiteljeve socialno-čustvene opore se je
občutek pripadnosti šoli v primerjavi z napovedovanjem dosežka iz branja
in zaznavanja medvrstniškega nasilja pokazal kot najšibkejši napovednik.
Sicer je bil značilen napovednik znotraj vseh skupin, z izjemo dijakov in di-
jakinj z visokim socialno-ekonomskim statusom, največjo napovedno moč
pa smo ugotovili pri dijakih in dijakinjah s statusom priseljenca in tistih, ki
so poročali o nizkem socialno-ekonomskem statusu.
S poglobljeno analizo podatkov iz raziskave PIRLS 2016 znotraj različ-
nih skupin učencev in učenk (spol, socialno-ekonomski status in status pri-
seljenca) ugotavljamo, da občutek pripadnosti šoli značilno napoveduje za-
znavanje doživljanja medvrstniškega nasilja in občutek vključenosti v pouk
branja. Prav tako pa občutek pripadnosti šoli ni bil potrjen kot značilen na-
povednik bralnih dosežkov na preizkusu PIRLS 2016.
Občutek pripadnosti šoli se je v raziskavi PIRLS 2016 pri vseh regre-
sijskih modelih pokazal kot značilen napovednik zaznavanja doživljanja
medvrstniškega nasilja, in sicer so učenci in učenke, ki so poročali o več-
jem občutku pripadnosti šoli, poročali o manj zaznavanja doživljanja med-
vrstniškega nasilja. Omenjeno drži znotraj vseh skupin učencev in učenk.
Znotraj skupin učencev in učenk, ločenih po spolu, ima občutek pripadno-
108
ko, najbolj pa pri rojenih zunaj Slovenije v četrtem razredu in pri dekletih
v osmem razredu.
Rezultati analiz na podatkih raziskave PISA 2018 so pokazali nekoliko
drugačne rezultate, in sicer se je občutek pripadnosti šoli izkazal kot znači-
len napovednik dosežkov iz branja znotraj vseh treh skupin dijakov in di-
jakinj, z izjemo dijakov in dijakinj, ki so poročali o nizkem socialno-eko-
nomskem statusu. Pri tem je napovedna moč občutka pripadnosti šoli večja
pri fantih, dijakih in dijakinjah s statusom priseljenca in tistih, ki so poro-
čali o visokem socialno-ekonomskem statusu.
Občutek pripadnosti šoli se je znotraj vseh treh skupin dijakov in di-
jakinj pokazal kot značilen napovednik tudi pri napovedovanju zaznava-
nja medvrstniškega nasilja, in sicer je napovedna moč v primerjavi z napo-
vedovanjem dosežka iz branja in zaznavanja učiteljeve socialno-čustvene
opore znotraj vseh treh skupin dijakov in dijakinj največja. Povišanje vred-
nosti indeksa občutka pripadnosti šoli je bila znotraj vseh skupin dijakov
in dijakinj tako povezana z značilnim znižanjem indeksa zaznavanja med-
vrstniškega nasilja, pri tem pa tudi nismo ugotovili velikih razlik med spo-
loma, med dijaki in dijakinjami z različnim statusom priseljenca in tistimi
iz različnih socialno-ekonomskih okolij.
Pri napovedovanju zaznane učiteljeve socialno-čustvene opore se je
občutek pripadnosti šoli v primerjavi z napovedovanjem dosežka iz branja
in zaznavanja medvrstniškega nasilja pokazal kot najšibkejši napovednik.
Sicer je bil značilen napovednik znotraj vseh skupin, z izjemo dijakov in di-
jakinj z visokim socialno-ekonomskim statusom, največjo napovedno moč
pa smo ugotovili pri dijakih in dijakinjah s statusom priseljenca in tistih, ki
so poročali o nizkem socialno-ekonomskem statusu.
S poglobljeno analizo podatkov iz raziskave PIRLS 2016 znotraj različ-
nih skupin učencev in učenk (spol, socialno-ekonomski status in status pri-
seljenca) ugotavljamo, da občutek pripadnosti šoli značilno napoveduje za-
znavanje doživljanja medvrstniškega nasilja in občutek vključenosti v pouk
branja. Prav tako pa občutek pripadnosti šoli ni bil potrjen kot značilen na-
povednik bralnih dosežkov na preizkusu PIRLS 2016.
Občutek pripadnosti šoli se je v raziskavi PIRLS 2016 pri vseh regre-
sijskih modelih pokazal kot značilen napovednik zaznavanja doživljanja
medvrstniškega nasilja, in sicer so učenci in učenke, ki so poročali o več-
jem občutku pripadnosti šoli, poročali o manj zaznavanja doživljanja med-
vrstniškega nasilja. Omenjeno drži znotraj vseh skupin učencev in učenk.
Znotraj skupin učencev in učenk, ločenih po spolu, ima občutek pripadno-
108
