Page 107 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 107
Povzetek ključnih rezultatov
6.1 Občutek pripadnosti šoli kot napovednik učnih dosežkov
in različnih vidikov dobrobiti učencev in učenk znotraj
različnih skupin
Na podlagi analiz, opravljenih na podatkih raziskave TIMSS 2015, lahko
sklenemo, da se je med osnovnošolci v Sloveniji občutek pripadnosti šoli
izkazal za najmočneje povezanega z učenčevo zaznavo učiteljeve zavzetosti
poučevanja, ki jo razumemo kot merjenje individualne pozornosti učite-
lja do učenca, spoštovanja njegovega znanja in prilagajanja njegovim po-
trebam pri učenju matematike. Močna relacija med tema kazalnikoma bi
morala biti v praksi deležna večje pozornosti, saj iz analize povezanosti iz-
haja ugotovitev, da je dosežek v osmem razredu v celotni populaciji najbolj
povezan z zaznano zavzetostjo poučevanja, druge analize pa kažejo, da je
občutek pripadnosti šoli močno povezan še z motivacijo za učenje (Japelj
Pavešić, 2019). Motivacija pa je nujna za učenčeve visoke učne dosežke in
razvoj trajno pozitivnega odnosa do učenja in znanja.
V analizah podatkov raziskave TIMSS 2015 nismo zaznali neposrednih
učinkov občutka pripadnosti šoli na dosežke iz matematike, zaznali pa smo
tudi šibke učinke na zaznano izpostavljenost nasilju. Opazili smo nekate-
re razlike med četrtim in osmim razredom, še posebej v analizi razlik med
spoloma, ne pa med skupinama otrok, ki so ali niso rojeni v Sloveniji. Kljub
temu je pomembno sporočilo, da je večji občutek pripadnosti šoli povezan z
manjšo izpostavljenostjo nasilju v nekaterih skupinah učencev, čeprav šib-
107
6.1 Občutek pripadnosti šoli kot napovednik učnih dosežkov
in različnih vidikov dobrobiti učencev in učenk znotraj
različnih skupin
Na podlagi analiz, opravljenih na podatkih raziskave TIMSS 2015, lahko
sklenemo, da se je med osnovnošolci v Sloveniji občutek pripadnosti šoli
izkazal za najmočneje povezanega z učenčevo zaznavo učiteljeve zavzetosti
poučevanja, ki jo razumemo kot merjenje individualne pozornosti učite-
lja do učenca, spoštovanja njegovega znanja in prilagajanja njegovim po-
trebam pri učenju matematike. Močna relacija med tema kazalnikoma bi
morala biti v praksi deležna večje pozornosti, saj iz analize povezanosti iz-
haja ugotovitev, da je dosežek v osmem razredu v celotni populaciji najbolj
povezan z zaznano zavzetostjo poučevanja, druge analize pa kažejo, da je
občutek pripadnosti šoli močno povezan še z motivacijo za učenje (Japelj
Pavešić, 2019). Motivacija pa je nujna za učenčeve visoke učne dosežke in
razvoj trajno pozitivnega odnosa do učenja in znanja.
V analizah podatkov raziskave TIMSS 2015 nismo zaznali neposrednih
učinkov občutka pripadnosti šoli na dosežke iz matematike, zaznali pa smo
tudi šibke učinke na zaznano izpostavljenost nasilju. Opazili smo nekate-
re razlike med četrtim in osmim razredom, še posebej v analizi razlik med
spoloma, ne pa med skupinama otrok, ki so ali niso rojeni v Sloveniji. Kljub
temu je pomembno sporočilo, da je večji občutek pripadnosti šoli povezan z
manjšo izpostavljenostjo nasilju v nekaterih skupinah učencev, čeprav šib-
107
