Page 111 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 111
povzetek ključnih rezultatov
Poglobljene analize podatkov raziskave PIRLS 2016 nakazujejo, da se
je ob vključitvi različnih napovednikov občutka pripadnosti šoli, ki smo jih
izbrali na podlagi izsledkov tujih raziskav, v slovenskem prostoru kot naj-
značilnejši izkazal občutek vključenosti v pouk branja. Omenjeni napoved-
nik se je izkazal kot značilen pri vseh skupinah učencev in učenk, pri čemer
je bila nekoliko večja pojasnjevalna moč pri fantih ter učencih in učenkah z
več domačimi viri za učenje (z višjim SES) in tistih brez statusa priseljenca.
Pri tem pa ne gre zanemariti njegovega učinka pri ranljivih skupinah učen-
cev in učenk (z nižjim SES, s statusom priseljenca). Obenem se je pri vseh
skupinah učencev in učenk, razen tistih z malo domačih virov za učenje (z
nižjim SES), kot pomemben napovednik občutka pripadnosti šoli izkaza-
lo tudi zaznavanje doživljanja medvrstniškega nasilja, pri čemer je nekoli-
ko večja pojasnjevalna moč pri učencih in učenkah s statusom priseljenca,
medtem ko glede na spol ni razlik v pojasnjevalni moči. Zaključimo lahko,
da rezultati nakazujejo pomembnost preprečevanja medvrstniškega nasilja
v šolah in krepitev občutka vključenosti v pouk branja za spodbujanje ob-
čutka pripadnosti šoli učencev in učenk, kar večinoma drži tudi za ranljive
skupine učencev in učenk.
111
Poglobljene analize podatkov raziskave PIRLS 2016 nakazujejo, da se
je ob vključitvi različnih napovednikov občutka pripadnosti šoli, ki smo jih
izbrali na podlagi izsledkov tujih raziskav, v slovenskem prostoru kot naj-
značilnejši izkazal občutek vključenosti v pouk branja. Omenjeni napoved-
nik se je izkazal kot značilen pri vseh skupinah učencev in učenk, pri čemer
je bila nekoliko večja pojasnjevalna moč pri fantih ter učencih in učenkah z
več domačimi viri za učenje (z višjim SES) in tistih brez statusa priseljenca.
Pri tem pa ne gre zanemariti njegovega učinka pri ranljivih skupinah učen-
cev in učenk (z nižjim SES, s statusom priseljenca). Obenem se je pri vseh
skupinah učencev in učenk, razen tistih z malo domačih virov za učenje (z
nižjim SES), kot pomemben napovednik občutka pripadnosti šoli izkaza-
lo tudi zaznavanje doživljanja medvrstniškega nasilja, pri čemer je nekoli-
ko večja pojasnjevalna moč pri učencih in učenkah s statusom priseljenca,
medtem ko glede na spol ni razlik v pojasnjevalni moči. Zaključimo lahko,
da rezultati nakazujejo pomembnost preprečevanja medvrstniškega nasilja
v šolah in krepitev občutka vključenosti v pouk branja za spodbujanje ob-
čutka pripadnosti šoli učencev in učenk, kar večinoma drži tudi za ranljive
skupine učencev in učenk.
111
