Page 109 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 109
povzetek ključnih rezultatov
sti šoli kot napovednik enako napovedno moč pri napovedovanju zaznava-
nja doživljanja medvrstniškega nasilja tako pri fantih kot tudi pri dekletih.
Znotraj skupin učencev in učenk z različnim socialno-ekonomskim sta-
tutom ima občutek pripadnosti šoli kot napovednik nekoliko večjo napo-
vedno moč pri napovedovanju zaznavanja doživljanja medvrstniškega na-
silja pri učencih in učenkah z manj domačimi viri za učenje (uporabljen
kot indikator nizkega socialno-ekonomskega statusa) v primerjavi z učenci
in učenkami z veliko domačimi viri za učenje (uporabljen kot indikator vi-
sokega socialno-ekonomskega statusa). Znotraj skupin učencev in učenk z
različnim statusom priseljenca ima občutek pripadnosti šoli kot napoved-
nik nekoliko večjo napovedno moč pri napovedovanju zaznavanja doživlja-
nja medvrstniškega nasilja pri učencih in učenkah s statusom priseljenca
(rojenih v tujini) v primerjavi z učenci in učenkami brez statusa priseljenca
(rojenimi v Sloveniji). Iz navedenega je mogoče izpeljati, da je občutek pri-
padnosti šoli lahko pomemben varovalni dejavnik pred zaznavanjem do-
življanja medvrstniškega nasilja predvsem pri skupinah učencev in učenk
iz ranljivejših skupin (na primer z nizkim socialno-ekonomskim statusom
in s statusom priseljenca).
Občutek pripadnosti šoli se je prav tako v vseh regresijskih modelih
pokazal kot značilen napovednik občutka vključenosti v pouk branja, in si-
cer so učenci in učenke z večjim občutkom pripadnosti šoli poročali o več-
jem občutku vključenosti v pouk branja. Omenjeno drži znotraj vseh sku-
pin učencev in učenk. Znotraj skupin učencev in učenk, ločenih po spolu,
ima občutek pripadnosti šoli kot napovednik nekoliko večjo napovedno
moč pri napovedovanju občutka vključenosti v pouk branja pri fantih v
primerjavi z dekleti. Znotraj skupin učencev in učenk z različnim socialno-
-ekonomskim statusom ima večjo napovedno moč pri napovedovanju ob-
čutka vključenosti v pouk branja učencev in učenk z veliko domačimi viri
za učenje (indikator višjega socialno-ekonomskega statusa) v primerjavi z
učenci in učenkami z malo domačimi viri za učenje (indikator nižjega so-
cialno-ekonomskega statusa). Znotraj skupin učencev in učenk s statusom
priseljenca ima večjo napovedno moč pri napovedovanju občutka vklju-
čenosti v pouk branja učencev in učenk brez statusa priseljenca (rojenih v
Sloveniji) v primerjavi z učenci in učenkami s statusom priseljenca (rojeni-
mi v tujini).
Z analizo podatkov raziskave ICCS 2016 nismo pridobili podrobnejše-
ga vpogleda v vlogo občutka pripadnosti šoli učencev kot napovednika do-
sežkov iz državljanske vednosti ter dobrobiti učencev in učenk. Raziskava
109
sti šoli kot napovednik enako napovedno moč pri napovedovanju zaznava-
nja doživljanja medvrstniškega nasilja tako pri fantih kot tudi pri dekletih.
Znotraj skupin učencev in učenk z različnim socialno-ekonomskim sta-
tutom ima občutek pripadnosti šoli kot napovednik nekoliko večjo napo-
vedno moč pri napovedovanju zaznavanja doživljanja medvrstniškega na-
silja pri učencih in učenkah z manj domačimi viri za učenje (uporabljen
kot indikator nizkega socialno-ekonomskega statusa) v primerjavi z učenci
in učenkami z veliko domačimi viri za učenje (uporabljen kot indikator vi-
sokega socialno-ekonomskega statusa). Znotraj skupin učencev in učenk z
različnim statusom priseljenca ima občutek pripadnosti šoli kot napoved-
nik nekoliko večjo napovedno moč pri napovedovanju zaznavanja doživlja-
nja medvrstniškega nasilja pri učencih in učenkah s statusom priseljenca
(rojenih v tujini) v primerjavi z učenci in učenkami brez statusa priseljenca
(rojenimi v Sloveniji). Iz navedenega je mogoče izpeljati, da je občutek pri-
padnosti šoli lahko pomemben varovalni dejavnik pred zaznavanjem do-
življanja medvrstniškega nasilja predvsem pri skupinah učencev in učenk
iz ranljivejših skupin (na primer z nizkim socialno-ekonomskim statusom
in s statusom priseljenca).
Občutek pripadnosti šoli se je prav tako v vseh regresijskih modelih
pokazal kot značilen napovednik občutka vključenosti v pouk branja, in si-
cer so učenci in učenke z večjim občutkom pripadnosti šoli poročali o več-
jem občutku vključenosti v pouk branja. Omenjeno drži znotraj vseh sku-
pin učencev in učenk. Znotraj skupin učencev in učenk, ločenih po spolu,
ima občutek pripadnosti šoli kot napovednik nekoliko večjo napovedno
moč pri napovedovanju občutka vključenosti v pouk branja pri fantih v
primerjavi z dekleti. Znotraj skupin učencev in učenk z različnim socialno-
-ekonomskim statusom ima večjo napovedno moč pri napovedovanju ob-
čutka vključenosti v pouk branja učencev in učenk z veliko domačimi viri
za učenje (indikator višjega socialno-ekonomskega statusa) v primerjavi z
učenci in učenkami z malo domačimi viri za učenje (indikator nižjega so-
cialno-ekonomskega statusa). Znotraj skupin učencev in učenk s statusom
priseljenca ima večjo napovedno moč pri napovedovanju občutka vklju-
čenosti v pouk branja učencev in učenk brez statusa priseljenca (rojenih v
Sloveniji) v primerjavi z učenci in učenkami s statusom priseljenca (rojeni-
mi v tujini).
Z analizo podatkov raziskave ICCS 2016 nismo pridobili podrobnejše-
ga vpogleda v vlogo občutka pripadnosti šoli učencev kot napovednika do-
sežkov iz državljanske vednosti ter dobrobiti učencev in učenk. Raziskava
109
