Page 85 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 85
ur esničevanje ciljev književne didaktike z izpolnjevanjem profila književne osebe ...
Digitalna okolja vabijo otroke v svoj milje, v katerem preživljajo vse
več časa. V digitalne svetove pa mlade vabijo tudi družbena omrežja. Po
podatkih za Združene države Amerike je v letu 2022 95 % najstnikov že
uporabljalo YouTube, veliko jih uporablja tudi TikTok (67 %), Instagram (62
%) in Snapchat (59 %) (Vogels and Gelles-Watnick, 2023). Vprašanje, ali naj
dovolimo ali prepovemo njihovo interakcijo z digitalnimi vsebinami, ni več
tako preprosto, saj so otrokom vrata v to virtualno okolje že široko odpr-
ta. Kljub temu se pojavljajo pomisleki glede novih dimenzij, ki jih prinašajo
novi mediji, vključno z načini komunikacije, izobraževanja, ustvarjanja in
dojemanja vsebin. Ni dovolj, da zgolj dovolimo ali omejimo njihov dostop
do digitalnih vsebin; pomembno je, da jih usmerimo k pozitivni, produk-
tivni in ustvarjalni uporabi sodobnih medijev kot vira učenja. Elektron-
ski mediji ne morejo (ne bi smeli biti) in ne bodo popolnoma nadomestili
tiskanih knjig (Carriere in Eco, 2021), vendar lahko mirno sobivajo z njimi.
Ta preplet tradicionalnega in digitalnega sveta se kaže tudi v primeru sLOL-
venskih klasikov avtorja Boštjana Gorenca iz leta 2016, kjer je Muca copata-
rica spretno vključena v okolje družbenih omrežij.
Pričujoča raziskava
Pripravili in preizkusili smo dejavnost na družbenem omrežju Facebook, v
okviru katere so sodelujoči za izžrebano književno osebo (Pepelka iz prav
ljice Pepelka ali Zalika iz pravljice Lepotica in zver) na omenjenem družbe-
nem omrežju izdelali osebni profil. Naš namen je bil najti cilje pouka knji-
ževnosti, ki bi jih bilo mogoče uresničiti tudi v digitalnem okolju. Za ta
namen je bila izbrana recepcijska zmožnost, natančneje zmožnost zaznava-
nja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja značaja književnih oseb, o ka-
teri piše Kordigel Aberšek (2008). Cilj raziskave je bil na podlagi teoretičnih
izhodišč razviti, oblikovati, raziskati in razumeti zasnovo uporabe družbe-
nega omrežja za razvijanje zmožnosti zaznavanja značaja književnih oseb.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo:
− Ali lahko družbeno omrežje Facebook uspešno uporabimo za
razvijanje zmožnosti zaznavanja, doživljanja in vrednotenja knji-
ževne osebe?
85
Digitalna okolja vabijo otroke v svoj milje, v katerem preživljajo vse
več časa. V digitalne svetove pa mlade vabijo tudi družbena omrežja. Po
podatkih za Združene države Amerike je v letu 2022 95 % najstnikov že
uporabljalo YouTube, veliko jih uporablja tudi TikTok (67 %), Instagram (62
%) in Snapchat (59 %) (Vogels and Gelles-Watnick, 2023). Vprašanje, ali naj
dovolimo ali prepovemo njihovo interakcijo z digitalnimi vsebinami, ni več
tako preprosto, saj so otrokom vrata v to virtualno okolje že široko odpr-
ta. Kljub temu se pojavljajo pomisleki glede novih dimenzij, ki jih prinašajo
novi mediji, vključno z načini komunikacije, izobraževanja, ustvarjanja in
dojemanja vsebin. Ni dovolj, da zgolj dovolimo ali omejimo njihov dostop
do digitalnih vsebin; pomembno je, da jih usmerimo k pozitivni, produk-
tivni in ustvarjalni uporabi sodobnih medijev kot vira učenja. Elektron-
ski mediji ne morejo (ne bi smeli biti) in ne bodo popolnoma nadomestili
tiskanih knjig (Carriere in Eco, 2021), vendar lahko mirno sobivajo z njimi.
Ta preplet tradicionalnega in digitalnega sveta se kaže tudi v primeru sLOL-
venskih klasikov avtorja Boštjana Gorenca iz leta 2016, kjer je Muca copata-
rica spretno vključena v okolje družbenih omrežij.
Pričujoča raziskava
Pripravili in preizkusili smo dejavnost na družbenem omrežju Facebook, v
okviru katere so sodelujoči za izžrebano književno osebo (Pepelka iz prav
ljice Pepelka ali Zalika iz pravljice Lepotica in zver) na omenjenem družbe-
nem omrežju izdelali osebni profil. Naš namen je bil najti cilje pouka knji-
ževnosti, ki bi jih bilo mogoče uresničiti tudi v digitalnem okolju. Za ta
namen je bila izbrana recepcijska zmožnost, natančneje zmožnost zaznava-
nja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja značaja književnih oseb, o ka-
teri piše Kordigel Aberšek (2008). Cilj raziskave je bil na podlagi teoretičnih
izhodišč razviti, oblikovati, raziskati in razumeti zasnovo uporabe družbe-
nega omrežja za razvijanje zmožnosti zaznavanja značaja književnih oseb.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo:
− Ali lahko družbeno omrežje Facebook uspešno uporabimo za
razvijanje zmožnosti zaznavanja, doživljanja in vrednotenja knji-
ževne osebe?
85
