Page 83 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 83
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.83-97
Uresničevanje ciljev književne didaktike
z izpolnjevanjem profila književne osebe
na družbenem omrežju Facebook
Maja Kerneža
1. Uvod
Družbena omrežja omogočajo povezovanje, deljenje vsebin in sodelovanje
na različnih področjih, tudi na področju izobraževanja. V okviru slednjega
se uporabljajo tudi kot alternativno orodje za učenje in poučevanje, kar je
preučevalo že več raziskav, npr. Yang et al. (2011), Manca in Ranieri (2016),
Niu (2019), Chough in Ruhi (2018), Voivonta in Avraamidou (2018), Orio-
que (2021). Raziskovalci večinoma ugotavljajo, da se uporaba Facebooka pri
pouku na različnih stopnjah šolanja kaže kot uspešna, pozitivna in zažele-
na, a za dokončne sklepe predlagajo izvedbo dodatnih empiričnih raziskav.
Večina obstoječih raziskav raziskuje uporabo Facebooka in drugih
podobnih družbenih omrežij v času od zadnjega vzgojno-izobraževalne-
ga obdobja obveznega osnovnošolskega izobraževanja naprej, še najpogo-
steje v obdobju srednjega in visokega izobraževanja. Facebook se velikokrat
pojavlja kot orodje za splošno komunikacijo, katere glavni cilj je izmenja-
va informacij in idej (Boykova, 2015; Chugh in Ruhi, 2018; Farhan in Yu-
soff, 2019), za skupinske diskusije (Kist, 2013), kot komunikacijsko orod-
je za učenje slovničnih in pravopisnih pravil (Kabilan et al., 2010; Kitsis,
2008; Romano, 2009) pa tudi v kombinaciji z umetno inteligenco v obli-
ki »chat botov« z avtomatskim odgovarjanjem na sporočila in interakcijo
z učenci v realnem času, kar učencem omogoča dostopnejši, prilagodljivej-
ši in interaktivnejši način učenja ter jim zagotavlja večjo podporo (Smutny
in Schreiberova, 2020).
83
Uresničevanje ciljev književne didaktike
z izpolnjevanjem profila književne osebe
na družbenem omrežju Facebook
Maja Kerneža
1. Uvod
Družbena omrežja omogočajo povezovanje, deljenje vsebin in sodelovanje
na različnih področjih, tudi na področju izobraževanja. V okviru slednjega
se uporabljajo tudi kot alternativno orodje za učenje in poučevanje, kar je
preučevalo že več raziskav, npr. Yang et al. (2011), Manca in Ranieri (2016),
Niu (2019), Chough in Ruhi (2018), Voivonta in Avraamidou (2018), Orio-
que (2021). Raziskovalci večinoma ugotavljajo, da se uporaba Facebooka pri
pouku na različnih stopnjah šolanja kaže kot uspešna, pozitivna in zažele-
na, a za dokončne sklepe predlagajo izvedbo dodatnih empiričnih raziskav.
Večina obstoječih raziskav raziskuje uporabo Facebooka in drugih
podobnih družbenih omrežij v času od zadnjega vzgojno-izobraževalne-
ga obdobja obveznega osnovnošolskega izobraževanja naprej, še najpogo-
steje v obdobju srednjega in visokega izobraževanja. Facebook se velikokrat
pojavlja kot orodje za splošno komunikacijo, katere glavni cilj je izmenja-
va informacij in idej (Boykova, 2015; Chugh in Ruhi, 2018; Farhan in Yu-
soff, 2019), za skupinske diskusije (Kist, 2013), kot komunikacijsko orod-
je za učenje slovničnih in pravopisnih pravil (Kabilan et al., 2010; Kitsis,
2008; Romano, 2009) pa tudi v kombinaciji z umetno inteligenco v obli-
ki »chat botov« z avtomatskim odgovarjanjem na sporočila in interakcijo
z učenci v realnem času, kar učencem omogoča dostopnejši, prilagodljivej-
ši in interaktivnejši način učenja ter jim zagotavlja večjo podporo (Smutny
in Schreiberova, 2020).
83
