Page 84 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 84
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
Od pregledane literature sta za predmet naše raziskave najzanimivejši
dve raziskavi. Mariappan et al. (2017) so zasnovali raziskavo, v kateri je so-
delovalo 60 učencev (30 v eksperimentalni in 30 v kontrolni skupini) od 12.
do 17. leta. Pred izvedbo eksperimentalnega programa so vsi udeleženci, ne
glede na vključenost v program, pisali predtest o literarnem romanu. Po-
tem je bila kontrolna skupina učencev poučevana s tradicionalnim učnim
pristopom, avtorji ga opisujejo kot »samo predavanja in knjige«, učni pro-
ces za eksperimentalno skupino učencev pa je potekal v zanje vzpostavljeni
Facebookovi skupini, v kateri so sodelovali in se učili učne vsebine, ki so jih
zanje pripravili raziskovalci. Rezultati raziskav potrjujejo, da je delo v digi-
talnem okolju Facebook pozitivno vplivalo na učenje eksperimentalne sku-
pine – sodelujoči v eksperimentalnem programu so namreč bolje razume-
li dogodke v zgodbi, uspešnejši so bili tudi pri interpretaciji. N. Stanca in
A. Cojocaru (2021) pa sta študentom 2. letnika književnosti dali nalogo, da
oblikujejo Facebookov profil (osebna perspektiva književne osebe) in Lin-
kedInov profil književne osebe (profesionalna perspektiva književne osebe)
iz ene od novel, ki so jo prebrali. Sodelujoči so izkazali veliko zanimanje za
nalogo, ki so jo zaključili vsi. V Facebookov profil so vključili ime književne
osebe, fotografijo, ki je bila običajno iz filmske adaptacije, posodobitev sta-
nja v obliki kratkega sporočila, ki prikazuje trenutno razpoloženje, dejav-
nosti ali misli književne osebe, osnovne informacije o tem, kje si predsta-
vljajo, da bi književna oseba živela, njene interese, hobije in nekaj fotografij
prijateljev iz novele, prav tako iz filmske adaptacije. Prav tako so sodelujo-
či ustvarjali vsebine v imenu književne osebe – vsak sodelujoči je ustvaril
pet vsebin. Raziskovalki ugotavljata, da so študenti pri svojem delu poka-
zali sposobnosti odkrivanja novih vzorcev v znanih literarnih besedilih,
povezovanja literarnega konteksta z zgodovinskim in družbeno-kulturnim
ozadjem ter delitve svojih ugotovitev na uporaben in vrstnikom dostopen
način. Tudi mnenja učiteljev, zajetih v raziskavo o uporabi Facebooka pri
pouku književnosti v srednji šoli, so na splošno pozitivna (Mariappan et
al., 2018).
V slovenskem prostoru o učinkih in uporabi družbenega omrežja Fa-
cebook v širšem izobraževalnem kontekstu ni napisanega veliko. K. Erjavec
(2013b) je raziskovala vpliv rabe Facebooka na študijski uspeh slovenskih
študentov. Rezultati kažejo, da imajo uporabniki omenjenega družbenega
omrežja nižje študijske ocene in študirajo manj ur na teden kot neuporab-
niki, ga pa študenti uporabljajo tudi za namene študija.
84
Od pregledane literature sta za predmet naše raziskave najzanimivejši
dve raziskavi. Mariappan et al. (2017) so zasnovali raziskavo, v kateri je so-
delovalo 60 učencev (30 v eksperimentalni in 30 v kontrolni skupini) od 12.
do 17. leta. Pred izvedbo eksperimentalnega programa so vsi udeleženci, ne
glede na vključenost v program, pisali predtest o literarnem romanu. Po-
tem je bila kontrolna skupina učencev poučevana s tradicionalnim učnim
pristopom, avtorji ga opisujejo kot »samo predavanja in knjige«, učni pro-
ces za eksperimentalno skupino učencev pa je potekal v zanje vzpostavljeni
Facebookovi skupini, v kateri so sodelovali in se učili učne vsebine, ki so jih
zanje pripravili raziskovalci. Rezultati raziskav potrjujejo, da je delo v digi-
talnem okolju Facebook pozitivno vplivalo na učenje eksperimentalne sku-
pine – sodelujoči v eksperimentalnem programu so namreč bolje razume-
li dogodke v zgodbi, uspešnejši so bili tudi pri interpretaciji. N. Stanca in
A. Cojocaru (2021) pa sta študentom 2. letnika književnosti dali nalogo, da
oblikujejo Facebookov profil (osebna perspektiva književne osebe) in Lin-
kedInov profil književne osebe (profesionalna perspektiva književne osebe)
iz ene od novel, ki so jo prebrali. Sodelujoči so izkazali veliko zanimanje za
nalogo, ki so jo zaključili vsi. V Facebookov profil so vključili ime književne
osebe, fotografijo, ki je bila običajno iz filmske adaptacije, posodobitev sta-
nja v obliki kratkega sporočila, ki prikazuje trenutno razpoloženje, dejav-
nosti ali misli književne osebe, osnovne informacije o tem, kje si predsta-
vljajo, da bi književna oseba živela, njene interese, hobije in nekaj fotografij
prijateljev iz novele, prav tako iz filmske adaptacije. Prav tako so sodelujo-
či ustvarjali vsebine v imenu književne osebe – vsak sodelujoči je ustvaril
pet vsebin. Raziskovalki ugotavljata, da so študenti pri svojem delu poka-
zali sposobnosti odkrivanja novih vzorcev v znanih literarnih besedilih,
povezovanja literarnega konteksta z zgodovinskim in družbeno-kulturnim
ozadjem ter delitve svojih ugotovitev na uporaben in vrstnikom dostopen
način. Tudi mnenja učiteljev, zajetih v raziskavo o uporabi Facebooka pri
pouku književnosti v srednji šoli, so na splošno pozitivna (Mariappan et
al., 2018).
V slovenskem prostoru o učinkih in uporabi družbenega omrežja Fa-
cebook v širšem izobraževalnem kontekstu ni napisanega veliko. K. Erjavec
(2013b) je raziskovala vpliv rabe Facebooka na študijski uspeh slovenskih
študentov. Rezultati kažejo, da imajo uporabniki omenjenega družbenega
omrežja nižje študijske ocene in študirajo manj ur na teden kot neuporab-
niki, ga pa študenti uporabljajo tudi za namene študija.
84
