Page 78 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 78
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
mljanjem in vrednotenjem po modelu primerno za petošolce v prilagoje-
nem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Takrat smo razisko-
vali usvajanje vseh štirih sporazumevalnih dejavnosti: poslušanja, branja,
govora in pisanja. Za tokratno predstavitev pa smo izpostavili le spremlja-
nje pisanja.
2. Osnovno računalniško znanje pri otrocih z lažjo motnjo
v duševnem razvoju – dobra praksa
Tudi naši otroci so v času pouka na daljavo veliko dela opravili na računal-
niku. To ni bilo enostavno, ne za njih, ne za nas, strokovne delavce. Šolski
računalničar je »pregoreval«, ker mnogo otrok ni imelo aparatur, interne-
ta in žal niti staršev, ki bi jim znali pomagati. K nekaterim je moral kar na
dom. Skratka, dejavniki uspešne digitalizacije (načrtovanje, financiranje,
kompetence, dostopnost) v nobeni točki niso bili izpolnjeni.
Kljub oviram smo zmogli, prebrodili krizo, in da se zgodba ne bi ni-
koli več ponovila v taki obliki, smo se odločili, da je treba naučeno ohrani-
ti ter vaditi in trenirati tudi v času, ko se pouk izvaja v šoli.
Zakaj formativno spremljanje in vrednotenje?
S formativnim ali sprotnim preverjanjem konstantno preverjamo
učenčev napredek. Učitelj učencu v procesu učenja nudi povratno informa-
cijo in učenec s tem, ko nasvet upošteva, napreduje. Pri učenju s formativ-
nim spremljanjem in vrednotenjem rezultati niso nekaj dokončnega, saj je
namen, da jih učenec popravi in dokaže, da je cilje dosegel.
Formativno spremljanje in vrednotenje je most med učenjem ter po
učevanjem, kjer je učenec aktivni soudeleženec in kjer učitelj pripravi
takšne dejavnosti v razredu, s katerimi je mogoče pridobiti dokaze o uče-
nju. S takim učenjem zagotavljamo povratne informacije, tako od učitelja
k učencu kot tudi od učenca k učitelju, ki učenca premikajo naprej. Učen-
ce spodbujamo, da drug drugemu postanejo vir učenja, in jih aktiviramo
za samoevalvacijo.
Naše vodilo je bilo usmerjati učence, da bi razmišljali, kaj je cilj njiho-
vega učenja in na kakšen način ga bodo dosegli.
Posameznih korakov ne bomo izpostavljali, vredno pa je poudariti
pomembnost kakovostnega dialoga in dobre povratne informacije v obeh
smereh. Pojavljati se mora v celotnem procesu in to je predstavljalo velik iz-
ziv.
78
mljanjem in vrednotenjem po modelu primerno za petošolce v prilagoje-
nem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Takrat smo razisko-
vali usvajanje vseh štirih sporazumevalnih dejavnosti: poslušanja, branja,
govora in pisanja. Za tokratno predstavitev pa smo izpostavili le spremlja-
nje pisanja.
2. Osnovno računalniško znanje pri otrocih z lažjo motnjo
v duševnem razvoju – dobra praksa
Tudi naši otroci so v času pouka na daljavo veliko dela opravili na računal-
niku. To ni bilo enostavno, ne za njih, ne za nas, strokovne delavce. Šolski
računalničar je »pregoreval«, ker mnogo otrok ni imelo aparatur, interne-
ta in žal niti staršev, ki bi jim znali pomagati. K nekaterim je moral kar na
dom. Skratka, dejavniki uspešne digitalizacije (načrtovanje, financiranje,
kompetence, dostopnost) v nobeni točki niso bili izpolnjeni.
Kljub oviram smo zmogli, prebrodili krizo, in da se zgodba ne bi ni-
koli več ponovila v taki obliki, smo se odločili, da je treba naučeno ohrani-
ti ter vaditi in trenirati tudi v času, ko se pouk izvaja v šoli.
Zakaj formativno spremljanje in vrednotenje?
S formativnim ali sprotnim preverjanjem konstantno preverjamo
učenčev napredek. Učitelj učencu v procesu učenja nudi povratno informa-
cijo in učenec s tem, ko nasvet upošteva, napreduje. Pri učenju s formativ-
nim spremljanjem in vrednotenjem rezultati niso nekaj dokončnega, saj je
namen, da jih učenec popravi in dokaže, da je cilje dosegel.
Formativno spremljanje in vrednotenje je most med učenjem ter po
učevanjem, kjer je učenec aktivni soudeleženec in kjer učitelj pripravi
takšne dejavnosti v razredu, s katerimi je mogoče pridobiti dokaze o uče-
nju. S takim učenjem zagotavljamo povratne informacije, tako od učitelja
k učencu kot tudi od učenca k učitelju, ki učenca premikajo naprej. Učen-
ce spodbujamo, da drug drugemu postanejo vir učenja, in jih aktiviramo
za samoevalvacijo.
Naše vodilo je bilo usmerjati učence, da bi razmišljali, kaj je cilj njiho-
vega učenja in na kakšen način ga bodo dosegli.
Posameznih korakov ne bomo izpostavljali, vredno pa je poudariti
pomembnost kakovostnega dialoga in dobre povratne informacije v obeh
smereh. Pojavljati se mora v celotnem procesu in to je predstavljalo velik iz-
ziv.
78
