Page 51 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 51
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
tije, vzpostavljanje socialnih odnosov, odgovorno odločanje ipd.
in imajo za cilj učinkovito uravnavanje emocij ter razvoj samoza-
vedanja, socialnih spretnosti in empatije.
- Spodbujanje razvoja socialnih in emocionalnih spretnosti, ki jih je
organizacija OECD razvrstila v pet sklopov – ustvarjalnost, ču-
stveni nadzor (uravnavanje čustev), odpornost za stres, skrb za
blagostanje drugih, sodelovanje in odgovornost. Dodali so še
sestavljene socialne in emocionalne spretnosti – metakognicijo,
kritično mišljenje in samoučinkovitost. Omenjeni izbor socialnih
in čustvenih spretnosti je dobra osnova za načrtovanje interven-
cijskih programov za njihovo spodbujanje. Sestavljen je bil tudi
vprašalnik za njihovo preverjanje in spremljanje.
8. Zaključek
Analize rezultatov raziskav o uporabi interneta kažejo na številna tveganja,
pomembna za področje vzgoje in izobraževanja. Negativne posledice se ka-
žejo pri pozornosti in spominu, obravnavanju informacij, ki vodi v povr-
šinsko učenje, ki ga označujejo kot hitro pregledovanje, manj razmišljanja
in slabše pomnjenje. Internetno okolje tudi spodbuja medijsko večopravil-
nost in prekomerno uporabo interneta, ki vodi v internetno odvisnost z vse-
mi negativnimi posledicami na področju kognitivnega in čustveno-social-
nega delovanja, ki se odražajo v funkcionalnih in strukturnih spremembah
v možganih. Šolanje na daljavo je v času epidemije covida-19 k omenjenemu
dodalo še poslabšanje učnih dosežkov in povečanje neenakosti.
Uporaba interneta zahteva dobro razvite izvršilne funkcije, samou-
ravnavanje (samoregulacijo) in metakognicijo na eni strani ter psihoso-
cialno odpornost (rezilientnost) in psihično blagostanje na drugi. Z do-
mišljenimi in s preverjenimi programi lahko v preventivne namene ali za
blaženje posledic spodbujamo razvoj omenjenih kognitivnih in čustveno-
-socialnih področij (razvoj socialnih in čustvenih spretnosti, npr. kot pred-
laga OECD (2021)), ki jih je mogoče integrirati v obstoječe vzgojno-izobra-
ževalne programe.
Literatura
Alloway, Tracy Packiam in Ross G. Alloway. »Investigating the predictive ro-
les of working memory and IQ in academic attainment.« J. Exp. Child
Psychology 106, (2010): 20-29. https://doi.org/10.1016/j.jecp.2009.11.003.
51
tije, vzpostavljanje socialnih odnosov, odgovorno odločanje ipd.
in imajo za cilj učinkovito uravnavanje emocij ter razvoj samoza-
vedanja, socialnih spretnosti in empatije.
- Spodbujanje razvoja socialnih in emocionalnih spretnosti, ki jih je
organizacija OECD razvrstila v pet sklopov – ustvarjalnost, ču-
stveni nadzor (uravnavanje čustev), odpornost za stres, skrb za
blagostanje drugih, sodelovanje in odgovornost. Dodali so še
sestavljene socialne in emocionalne spretnosti – metakognicijo,
kritično mišljenje in samoučinkovitost. Omenjeni izbor socialnih
in čustvenih spretnosti je dobra osnova za načrtovanje interven-
cijskih programov za njihovo spodbujanje. Sestavljen je bil tudi
vprašalnik za njihovo preverjanje in spremljanje.
8. Zaključek
Analize rezultatov raziskav o uporabi interneta kažejo na številna tveganja,
pomembna za področje vzgoje in izobraževanja. Negativne posledice se ka-
žejo pri pozornosti in spominu, obravnavanju informacij, ki vodi v povr-
šinsko učenje, ki ga označujejo kot hitro pregledovanje, manj razmišljanja
in slabše pomnjenje. Internetno okolje tudi spodbuja medijsko večopravil-
nost in prekomerno uporabo interneta, ki vodi v internetno odvisnost z vse-
mi negativnimi posledicami na področju kognitivnega in čustveno-social-
nega delovanja, ki se odražajo v funkcionalnih in strukturnih spremembah
v možganih. Šolanje na daljavo je v času epidemije covida-19 k omenjenemu
dodalo še poslabšanje učnih dosežkov in povečanje neenakosti.
Uporaba interneta zahteva dobro razvite izvršilne funkcije, samou-
ravnavanje (samoregulacijo) in metakognicijo na eni strani ter psihoso-
cialno odpornost (rezilientnost) in psihično blagostanje na drugi. Z do-
mišljenimi in s preverjenimi programi lahko v preventivne namene ali za
blaženje posledic spodbujamo razvoj omenjenih kognitivnih in čustveno-
-socialnih področij (razvoj socialnih in čustvenih spretnosti, npr. kot pred-
laga OECD (2021)), ki jih je mogoče integrirati v obstoječe vzgojno-izobra-
ževalne programe.
Literatura
Alloway, Tracy Packiam in Ross G. Alloway. »Investigating the predictive ro-
les of working memory and IQ in academic attainment.« J. Exp. Child
Psychology 106, (2010): 20-29. https://doi.org/10.1016/j.jecp.2009.11.003.
51
