Page 48 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 48
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
- Internetno okolje spodbuja medijsko večopravilnost (MV), ki je
povezana s povečano nepozornostjo, slabšim osredotočanjem in
z nižjim učnim uspehom. Negativno vpliva na izvršilne funkcije,
na uravnavanje socialno-emocionalnih odzivov in vedenja. Kaže
se povečana impulzivnost.
- Prekomerna uporaba interneta lahko vodi v internetno odvisnost,
ki jo spremljajo strukturne spremembe v območju možganov, ki
je povezano z uravnavanjem (samoregulacijo) čustev in socialno
kognicijo. Pomembna je povezanost prekomerne uporabe inter-
neta z znižano ravnjo psihičnega blagostanja in s slabšo učno us-
pešnostjo.
- Za omejitev širjenja epidemije covida-19 je večina držav zaprla
vzgojno-izobraževalne institucije. Izobraževalni proces je potekal
na daljavo. V osnovi je bila pobuda za učenje na daljavo mišlje-
na kot ustrezna rešitev za nadaljevanje šolanja, a se ni izkaza-
la za učinkovito. Pregled raziskav posledic šolanja na daljavo po
posameznih državah, ki so uporabljale velike oz. reprezentativ-
ne vzorce udeležencev ter ustrezno metodologijo (veljavni testi,
statistične obdelave), je pokazal negativen vpliv takšnega šolanja.
Pokazali so se veliki zaostanki v učenju, še posebej pri matema-
tiki in nekaj manj pri branju. To še zlasti velja za učence z nižjim
SES, ki so imeli veliko večje izgube v učenju v primerjavi z vrstni-
ki. Švedi so imeli v tem času šole odprte in učenci so napredovali
brez težav, podobno kot pred epidemijo, tudi učenci z nižjim SES.
- Vpliv šolanja na daljavo je bil negativen tudi na kognitivne in neko-
gnitivne spretnosti. Pojavljali so se slabši koncentracija in pomnje-
nje, nižja motivacija, tesnobnost, impulzivnost in več duševnih
težav. Zaradi pomanjkanja gibanja se pojavljata tudi slabši psiho-
fizična in gibalna opremljenost. Zaprtje šol je pokazalo, da šola ne
zagotavlja samo pridobivanja znanja in spretnosti, temveč zado-
voljuje tudi pomembne socializacijske potrebe učencev.
- Učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine so imeli že
pred epidemijo nižje izobraževalne dosežke. V času epidemije se
je ta razkorak še povečal. Odraščanje v družini z nizkim SES lah-
ko vodi k slabšemu kognitivnemu in emocionalnemu razvoju ter
slabšemu fizičnemu in mentalnemu zdravju. Vpliv nizkega SES je
48
- Internetno okolje spodbuja medijsko večopravilnost (MV), ki je
povezana s povečano nepozornostjo, slabšim osredotočanjem in
z nižjim učnim uspehom. Negativno vpliva na izvršilne funkcije,
na uravnavanje socialno-emocionalnih odzivov in vedenja. Kaže
se povečana impulzivnost.
- Prekomerna uporaba interneta lahko vodi v internetno odvisnost,
ki jo spremljajo strukturne spremembe v območju možganov, ki
je povezano z uravnavanjem (samoregulacijo) čustev in socialno
kognicijo. Pomembna je povezanost prekomerne uporabe inter-
neta z znižano ravnjo psihičnega blagostanja in s slabšo učno us-
pešnostjo.
- Za omejitev širjenja epidemije covida-19 je večina držav zaprla
vzgojno-izobraževalne institucije. Izobraževalni proces je potekal
na daljavo. V osnovi je bila pobuda za učenje na daljavo mišlje-
na kot ustrezna rešitev za nadaljevanje šolanja, a se ni izkaza-
la za učinkovito. Pregled raziskav posledic šolanja na daljavo po
posameznih državah, ki so uporabljale velike oz. reprezentativ-
ne vzorce udeležencev ter ustrezno metodologijo (veljavni testi,
statistične obdelave), je pokazal negativen vpliv takšnega šolanja.
Pokazali so se veliki zaostanki v učenju, še posebej pri matema-
tiki in nekaj manj pri branju. To še zlasti velja za učence z nižjim
SES, ki so imeli veliko večje izgube v učenju v primerjavi z vrstni-
ki. Švedi so imeli v tem času šole odprte in učenci so napredovali
brez težav, podobno kot pred epidemijo, tudi učenci z nižjim SES.
- Vpliv šolanja na daljavo je bil negativen tudi na kognitivne in neko-
gnitivne spretnosti. Pojavljali so se slabši koncentracija in pomnje-
nje, nižja motivacija, tesnobnost, impulzivnost in več duševnih
težav. Zaradi pomanjkanja gibanja se pojavljata tudi slabši psiho-
fizična in gibalna opremljenost. Zaprtje šol je pokazalo, da šola ne
zagotavlja samo pridobivanja znanja in spretnosti, temveč zado-
voljuje tudi pomembne socializacijske potrebe učencev.
- Učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine so imeli že
pred epidemijo nižje izobraževalne dosežke. V času epidemije se
je ta razkorak še povečal. Odraščanje v družini z nizkim SES lah-
ko vodi k slabšemu kognitivnemu in emocionalnemu razvoju ter
slabšemu fizičnemu in mentalnemu zdravju. Vpliv nizkega SES je
48
