Page 47 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 47
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
Številne randomiziriane kontrolirane evalvacijske raziskave so ugoto-
vile, da ima program Cogmed močan vpliv na razvoj delovnega spomina
in pozornosti (Klingberg et al., 2005; Spencer-Smith in Klingberg, 2015).
7. Pregled ključnih ugotovitev raziskav in predlogi
za vzgojno-izobraževalno prakso
Današnji čas označuje vedno hitrejši razvoj digitalne tehnologije, ki vsto-
pa na mnoga področja našega življenja. Pomembno vpliva na in spreminja
tudi vzgojno izobraževalno prakso ter politiko. Kljub številnim prednos-
tim pridobivanja, prenosa, širjenja in skupnega ustvarjanja znanja se ne-
redko srečujemo s številnimi tveganji, ki zahtevajo premišljeno in znan-
stveno podprto (empirično evalvirano) uporabo digitalne tehnologije v
učenju in poučevanju.
7.1 Glavne ugotovitve raziskav
- Področje temeljnih znanj in spretnosti se z digitalizacijo po-
membno spreminja, npr. področja pisanja, branja in učenja. Kaj
to pomeni za bralno pismenost, je dobro raziskano z interdiscipli-
narnimi raziskavami. Ugotovitve večletnih raziskav evropskega
projekta E-READ so povzete v Deklaraciji iz Stavangerja skupaj s
priporočili. Ena od pomembnih ugotovitev je, da z digitalizacijo
branje daljših besedil upada in manj spodbuja kognitivne funk-
cije (pozornost, spomin, kritično mišljenje, globinsko obravnava-
nje informacij) ter čustveno doživljanje (empatijo). Pri branju ti-
skanih besedil sta večji poglobljenost in zatopljenost v branje. Za
poglobljeno branje, razumevanje in refleksijo so potrebni dobro
razviti izvršilne funkcije, samoregulativne sposobnosti in meta-
kognitivno zavedanje.
- Drugi dejavnik, ki prispeva k površinskemu učenju, je upora-
ba interneta, internetnega iskanja. Zaradi takojšnjega dostopa
do informacije se zmanjša potreba po njenem obravnavanju in
pomnjenju. Ne sprožijo se možganske aktivnosti, pomembne za
delovni spomin in dolgoročno shranjevanje informacij. Pri pre-
komerni daljši (tri¸leta) uporabi interneta se pri mlajših mlado-
stnikih kaže slabši razvoj verbalne inteligentnosti. Uporaba inter-
neta je bila povezana s strukturnimi spremembami v možganskih
območjih, ki so povezana z razvojem izvršilnih funkcij.
47
Številne randomiziriane kontrolirane evalvacijske raziskave so ugoto-
vile, da ima program Cogmed močan vpliv na razvoj delovnega spomina
in pozornosti (Klingberg et al., 2005; Spencer-Smith in Klingberg, 2015).
7. Pregled ključnih ugotovitev raziskav in predlogi
za vzgojno-izobraževalno prakso
Današnji čas označuje vedno hitrejši razvoj digitalne tehnologije, ki vsto-
pa na mnoga področja našega življenja. Pomembno vpliva na in spreminja
tudi vzgojno izobraževalno prakso ter politiko. Kljub številnim prednos-
tim pridobivanja, prenosa, širjenja in skupnega ustvarjanja znanja se ne-
redko srečujemo s številnimi tveganji, ki zahtevajo premišljeno in znan-
stveno podprto (empirično evalvirano) uporabo digitalne tehnologije v
učenju in poučevanju.
7.1 Glavne ugotovitve raziskav
- Področje temeljnih znanj in spretnosti se z digitalizacijo po-
membno spreminja, npr. področja pisanja, branja in učenja. Kaj
to pomeni za bralno pismenost, je dobro raziskano z interdiscipli-
narnimi raziskavami. Ugotovitve večletnih raziskav evropskega
projekta E-READ so povzete v Deklaraciji iz Stavangerja skupaj s
priporočili. Ena od pomembnih ugotovitev je, da z digitalizacijo
branje daljših besedil upada in manj spodbuja kognitivne funk-
cije (pozornost, spomin, kritično mišljenje, globinsko obravnava-
nje informacij) ter čustveno doživljanje (empatijo). Pri branju ti-
skanih besedil sta večji poglobljenost in zatopljenost v branje. Za
poglobljeno branje, razumevanje in refleksijo so potrebni dobro
razviti izvršilne funkcije, samoregulativne sposobnosti in meta-
kognitivno zavedanje.
- Drugi dejavnik, ki prispeva k površinskemu učenju, je upora-
ba interneta, internetnega iskanja. Zaradi takojšnjega dostopa
do informacije se zmanjša potreba po njenem obravnavanju in
pomnjenju. Ne sprožijo se možganske aktivnosti, pomembne za
delovni spomin in dolgoročno shranjevanje informacij. Pri pre-
komerni daljši (tri¸leta) uporabi interneta se pri mlajših mlado-
stnikih kaže slabši razvoj verbalne inteligentnosti. Uporaba inter-
neta je bila povezana s strukturnimi spremembami v možganskih
območjih, ki so povezana z razvojem izvršilnih funkcij.
47
