Page 45 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 45
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
Za razumevanje pomena in načrtovanja spodbujanja razvoja izvršil-
nih funkcij je pomembno poznavanje njihovih povezanosti z drugimi viš-
jeravenskimi kognitivnimi funkcijami. Raziskave kažejo pomembne pove-
zave med izvršilnimi funkcijami, samoregulacijo (samouravnavanjem) in
metakognicijo (Garner, 2009; Tancig, 2019). Ugotovljena je tudi obojesmer-
na povezanost med izvršilnimi funkcijami in samoregulacijo (Howard et
al., 2021). Pomembna je tudi povezanost izvršilnih funkcij s samoregulacijo
emocij, kar poudarjajo tudi v Centru za razvoj otroka harvardske univerze
(CDC-HU, 2022). Raziskave potrjujejo, da bolj kot je izražena sposobnost
izvršilnih funkcij, večja je sposobnost uravnavanja emocij (Sudikoff et al.,
2015). Zelazo je tudi predlagal, da je treba ločiti med hladnimi (angl. cool) in
vročimi (angl. hot) izvršilnimi funkcijami (Zelazo in Mueller, 2002). Med-
tem ko so hladne izvršilne funkcije vključene v izrazito kognitivne naloge,
se vroče vključujejo v dogodke, ki so pomembni za emocionalno področje.
Izvršilne funkcije so še posebnega pomena v digitalni dobi oz. pri upo-
rabi interneta, kot dokazujejo raziskave, v tem prispevku navedene v po-
glavjih 2, 3 in 4.
Znano je, da lahko izvršilne funkcije s treningom izboljšamo v kate-
ri koli starosti. Različna prizadevanja so usmerjena v spodbujanje razvo-
ja izvršilnih funkcij ali v upočasnitev njihovega upadanja in pogosto tudi v
zmanjšanje primanjkljajev na tem področju. Pri tem se uporabljajo različni
pristopi in metode: kognitivni treningi (posebno za delovni spomin (Au et
al., 2015; Spencer-Smith in Klingberg, 2015)), različne psihomotorične aktiv-
nosti (aerobna vadba, vaje koordinacije, vzdržljivostni treningi (Audiffren
in Andre, 2015; Barenberg et al., 2011), joga, tradicionalne borilne veščine,
npr. tai chi (Lakes in Hoyt, 2004), vadba čuječnosti in nekateri šolski pro-
grami (šolski program montessori, PATH – čustveno-vedenjski-kognitiv-
no dinamični model programa in še nekateri drugi (Diamond in Lee, 2011))
ter programi, ki gibalne aktivnosti integrirajo v poučevanje šolskih pred-
metov (Geršak in Tancig, 2018). Pri presoji učinkovitosti različnih metod in
pristopov so pomembni odgovori na vprašanja, v kolikšni meri se izboljšajo
izvršilne funkcije, kako dolgo traja učinek in kakšen je transfer.
Aktivnosti za razvijanje izvršilnih funkcij morajo ustrezati tudi na-
čelom kompleksnosti, novosti, različnosti in naraščanja težavnosti (obmo-
čje bližnjega razvoja). Poleg omenjenega je za fizične ali psihomotorične ak-
tivnosti ugotovljeno, da brez ustrezne kognitivne zahtevnosti in socialne
ter čustvene komponente ne prispevajo k izboljšanju izvršilnih funkcij. Pri
kurikulih je pomembno, da so aktivnosti, pomembne za razvoj izvršilnih
45
Za razumevanje pomena in načrtovanja spodbujanja razvoja izvršil-
nih funkcij je pomembno poznavanje njihovih povezanosti z drugimi viš-
jeravenskimi kognitivnimi funkcijami. Raziskave kažejo pomembne pove-
zave med izvršilnimi funkcijami, samoregulacijo (samouravnavanjem) in
metakognicijo (Garner, 2009; Tancig, 2019). Ugotovljena je tudi obojesmer-
na povezanost med izvršilnimi funkcijami in samoregulacijo (Howard et
al., 2021). Pomembna je tudi povezanost izvršilnih funkcij s samoregulacijo
emocij, kar poudarjajo tudi v Centru za razvoj otroka harvardske univerze
(CDC-HU, 2022). Raziskave potrjujejo, da bolj kot je izražena sposobnost
izvršilnih funkcij, večja je sposobnost uravnavanja emocij (Sudikoff et al.,
2015). Zelazo je tudi predlagal, da je treba ločiti med hladnimi (angl. cool) in
vročimi (angl. hot) izvršilnimi funkcijami (Zelazo in Mueller, 2002). Med-
tem ko so hladne izvršilne funkcije vključene v izrazito kognitivne naloge,
se vroče vključujejo v dogodke, ki so pomembni za emocionalno področje.
Izvršilne funkcije so še posebnega pomena v digitalni dobi oz. pri upo-
rabi interneta, kot dokazujejo raziskave, v tem prispevku navedene v po-
glavjih 2, 3 in 4.
Znano je, da lahko izvršilne funkcije s treningom izboljšamo v kate-
ri koli starosti. Različna prizadevanja so usmerjena v spodbujanje razvo-
ja izvršilnih funkcij ali v upočasnitev njihovega upadanja in pogosto tudi v
zmanjšanje primanjkljajev na tem področju. Pri tem se uporabljajo različni
pristopi in metode: kognitivni treningi (posebno za delovni spomin (Au et
al., 2015; Spencer-Smith in Klingberg, 2015)), različne psihomotorične aktiv-
nosti (aerobna vadba, vaje koordinacije, vzdržljivostni treningi (Audiffren
in Andre, 2015; Barenberg et al., 2011), joga, tradicionalne borilne veščine,
npr. tai chi (Lakes in Hoyt, 2004), vadba čuječnosti in nekateri šolski pro-
grami (šolski program montessori, PATH – čustveno-vedenjski-kognitiv-
no dinamični model programa in še nekateri drugi (Diamond in Lee, 2011))
ter programi, ki gibalne aktivnosti integrirajo v poučevanje šolskih pred-
metov (Geršak in Tancig, 2018). Pri presoji učinkovitosti različnih metod in
pristopov so pomembni odgovori na vprašanja, v kolikšni meri se izboljšajo
izvršilne funkcije, kako dolgo traja učinek in kakšen je transfer.
Aktivnosti za razvijanje izvršilnih funkcij morajo ustrezati tudi na-
čelom kompleksnosti, novosti, različnosti in naraščanja težavnosti (obmo-
čje bližnjega razvoja). Poleg omenjenega je za fizične ali psihomotorične ak-
tivnosti ugotovljeno, da brez ustrezne kognitivne zahtevnosti in socialne
ter čustvene komponente ne prispevajo k izboljšanju izvršilnih funkcij. Pri
kurikulih je pomembno, da so aktivnosti, pomembne za razvoj izvršilnih
45
