Page 44 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 44
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
njim izvedla obsežno mednarodno raziskavo (ibid.), v kateri so sodelovali
10- in 15-letni učenci, njihovi starši in učitelji iz desetih mest. Rezultati raz-
iskave so bili predstavljeni v 11 poročilih – poleg mednarodnega poroči-
la še deset poročil, po eno za vsako posamezno sodelujoče mesto. Vprašal-
nik vključuje pet sklopov medsebojno povezanih socialnih in emocionalnih
spretnosti. Če v ilustracijo na kratko omenimo nekatere med njimi, so to:
ustvarjalnost, vestnost, kultura strpnosti, čustveni nadzor (uravnavanje
čustev), odpornost na stres (rezilientnost), odgovornost, skrb za blagostanje
drugih, empatija, sodelovalnost in še nekatere druge. Dodali so tudi sesta-
vljene socialne in emocionalne spretnosti, in sicer metakognicijo, kritično
razmišljanje in samoučinkovitost. Njihov razvoj lahko spodbujamo ali iz-
boljšamo z intervencijami ter ga spremljamo skozi daljše obdobje. Zaradi
pomembnosti socialnih in emocionalnih spretnosti je OECD-jev Direkto-
rat za izobraževanje in spretnosti razširil dosedanje mednarodne progra-
me preverjanja akademskih področij, kot so npr. PISA in še nekateri drugi,
s socialnimi in z emocionalnimi spretnostmi.
Na socialne in emocionalne spretnosti pomembno vpliva tudi šolsko
okolje (Chernyshenko et al., 2018; Lipnevich et al., 2017; Jones et al., 2017;
Schonert-Reichl, 2017).
Omenjeni okvir socialnih in emocionalnih spretnosti se smiselno
umešča na področje čustveno-socialnega delovanja, ki ga je treba še pose-
bej podpreti v digitalni dobi, kot kažejo raziskave, omenjene v tem prispev-
ku.
6. Nevroplastičnost možganov, učenje, poučevanje
in intervencijski programi
6.1 Programi za razvoj in izboljšanje izvršilnih funkcij
Izvršilne funkcije so pomembnejše za šolsko uspešnost, kot je IQ (Blair in
Razza, 2007; Morrison et al., 2010), in so dober napovedovalec matematične
in bralne pismenosti (Gathercole et al., 2004). Dobro napovedujejo uspeš-
nost skozi vsa šolska leta od predšolske dobe do vključno univerzitetnega
študija, pogosto bolj kot IQ (Alloway in Alloway, 2010). Kritičnega pome-
na so tudi za uspešnost kasneje v življenju v različnih življenjskih situacijah
(npr. poklicnih), pomembne so tudi za mentalno in fizično zdravje (Moffi-
tt et al., 2011). Zaradi velikega pomena izvršilnih funkcij za uspešnost v šoli
in v življenju je tem funkcijam pomembno posvetiti posebno pozornost v
predšolskem in šolskem obdobju.
44
njim izvedla obsežno mednarodno raziskavo (ibid.), v kateri so sodelovali
10- in 15-letni učenci, njihovi starši in učitelji iz desetih mest. Rezultati raz-
iskave so bili predstavljeni v 11 poročilih – poleg mednarodnega poroči-
la še deset poročil, po eno za vsako posamezno sodelujoče mesto. Vprašal-
nik vključuje pet sklopov medsebojno povezanih socialnih in emocionalnih
spretnosti. Če v ilustracijo na kratko omenimo nekatere med njimi, so to:
ustvarjalnost, vestnost, kultura strpnosti, čustveni nadzor (uravnavanje
čustev), odpornost na stres (rezilientnost), odgovornost, skrb za blagostanje
drugih, empatija, sodelovalnost in še nekatere druge. Dodali so tudi sesta-
vljene socialne in emocionalne spretnosti, in sicer metakognicijo, kritično
razmišljanje in samoučinkovitost. Njihov razvoj lahko spodbujamo ali iz-
boljšamo z intervencijami ter ga spremljamo skozi daljše obdobje. Zaradi
pomembnosti socialnih in emocionalnih spretnosti je OECD-jev Direkto-
rat za izobraževanje in spretnosti razširil dosedanje mednarodne progra-
me preverjanja akademskih področij, kot so npr. PISA in še nekateri drugi,
s socialnimi in z emocionalnimi spretnostmi.
Na socialne in emocionalne spretnosti pomembno vpliva tudi šolsko
okolje (Chernyshenko et al., 2018; Lipnevich et al., 2017; Jones et al., 2017;
Schonert-Reichl, 2017).
Omenjeni okvir socialnih in emocionalnih spretnosti se smiselno
umešča na področje čustveno-socialnega delovanja, ki ga je treba še pose-
bej podpreti v digitalni dobi, kot kažejo raziskave, omenjene v tem prispev-
ku.
6. Nevroplastičnost možganov, učenje, poučevanje
in intervencijski programi
6.1 Programi za razvoj in izboljšanje izvršilnih funkcij
Izvršilne funkcije so pomembnejše za šolsko uspešnost, kot je IQ (Blair in
Razza, 2007; Morrison et al., 2010), in so dober napovedovalec matematične
in bralne pismenosti (Gathercole et al., 2004). Dobro napovedujejo uspeš-
nost skozi vsa šolska leta od predšolske dobe do vključno univerzitetnega
študija, pogosto bolj kot IQ (Alloway in Alloway, 2010). Kritičnega pome-
na so tudi za uspešnost kasneje v življenju v različnih življenjskih situacijah
(npr. poklicnih), pomembne so tudi za mentalno in fizično zdravje (Moffi-
tt et al., 2011). Zaradi velikega pomena izvršilnih funkcij za uspešnost v šoli
in v življenju je tem funkcijam pomembno posvetiti posebno pozornost v
predšolskem in šolskem obdobju.
44
