Page 43 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 43
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
5. Dinamični odnos med kognitivnim in čustveno-socialnim
področjem
5.1 Dinamični odnos med kognitivnim in čustveno-socialnim
področjem ter razvijanje potencialov otrok in mladostnikov
Učenje in čustva se ne pojavljajo drug ob drugem, temveč dinamično so-
učinkujejo med seboj, vendar so znanstveniki šele v zadnjih desetletjih s
slikanjem možganov začeli odkrivati nevrobiološko soodvisnost učenja in
čustev. M. H. Immordino-Yang in Damassio (2008), priznana nevroznan-
stvenika, sta z raziskavami na področju emocij pri odločanju in učenju
ugotovila, da so za učenje sicer pomembni kognitivni procesi, vendar niso
nič manj pomembna tudi čustva. Tako sta Descartesovo misel »Mislim, to-
rej sem« preoblikovala v »Čutimo, torej se učimo« (angl. We feel, therefore
we learn). Poučevalno prakso lahko v veliki meri izboljšamo s tem, da upo-
števamo čustva. Ne glede na sposobnosti učencev je mogoče učno okol
je oblikovati tako, da pozitivna čustva in motivacija podpirajo učenje ter
učence ščitijo pred škodljivimi vplivi negativnih čustev.
Glavni emocionalni sistem v možganih je limbični sistem, ki vključuje
amigdalo in hipokampus. »Emocionalni možgani« (LeDoux, 2000) imajo
močne povezave s frontalnim korteksom (glavno območje za razmišljanje
in reševanje problemov). Raziskave s slikanjem možganov so pokazale di-
namično naravo odnosa med kognitivnimi in čustvenimi procesi. Območ
ja možganov, ki so tipično vključena v doživljanje čustev, so pogosto vklju-
čena tudi v kognicijo, in obratno. Negativna čustva, kot sta strah in stres,
zmotijo učne procese v možganih, medtem ko jih pozitivna čustva spod-
bujajo. Stres je tudi eden od dejavnikov, ki pojasnjuje slabše izobraževalne
dosežke, kognitivne, čustveno-socialne težave ter resnejše duševne stiske v
času epidemije, ki imajo daljnosežne posledice.
5.2 Pomen in vloga razvijanja socialnih ter emocionalnih spretnosti
v vzgojno-izobraževalnem procesu
Tudi OECD v svojih dokumentih poudarja pomen socialnih in emocio-
nalnih spretnosti, ki so, kot navajajo, pomemben komplement kognitivnim
spretnostim in so bile doslej na področju izobraževalnih politik manj v sre-
dišču pozornosti (OECD, 2021). Na osnovi raziskav ugotavljajo, da so iz-
obraževalni dosežki, poklicna uspešnost, zdravje in psihično blagostanje
pomembno povezani s socialnimi in z emocionalnimi spretnostmi (ibid.).
OECD je izdala tudi vprašalnik socialnih in emocionalnih spretnosti ter z
43
5. Dinamični odnos med kognitivnim in čustveno-socialnim
področjem
5.1 Dinamični odnos med kognitivnim in čustveno-socialnim
področjem ter razvijanje potencialov otrok in mladostnikov
Učenje in čustva se ne pojavljajo drug ob drugem, temveč dinamično so-
učinkujejo med seboj, vendar so znanstveniki šele v zadnjih desetletjih s
slikanjem možganov začeli odkrivati nevrobiološko soodvisnost učenja in
čustev. M. H. Immordino-Yang in Damassio (2008), priznana nevroznan-
stvenika, sta z raziskavami na področju emocij pri odločanju in učenju
ugotovila, da so za učenje sicer pomembni kognitivni procesi, vendar niso
nič manj pomembna tudi čustva. Tako sta Descartesovo misel »Mislim, to-
rej sem« preoblikovala v »Čutimo, torej se učimo« (angl. We feel, therefore
we learn). Poučevalno prakso lahko v veliki meri izboljšamo s tem, da upo-
števamo čustva. Ne glede na sposobnosti učencev je mogoče učno okol
je oblikovati tako, da pozitivna čustva in motivacija podpirajo učenje ter
učence ščitijo pred škodljivimi vplivi negativnih čustev.
Glavni emocionalni sistem v možganih je limbični sistem, ki vključuje
amigdalo in hipokampus. »Emocionalni možgani« (LeDoux, 2000) imajo
močne povezave s frontalnim korteksom (glavno območje za razmišljanje
in reševanje problemov). Raziskave s slikanjem možganov so pokazale di-
namično naravo odnosa med kognitivnimi in čustvenimi procesi. Območ
ja možganov, ki so tipično vključena v doživljanje čustev, so pogosto vklju-
čena tudi v kognicijo, in obratno. Negativna čustva, kot sta strah in stres,
zmotijo učne procese v možganih, medtem ko jih pozitivna čustva spod-
bujajo. Stres je tudi eden od dejavnikov, ki pojasnjuje slabše izobraževalne
dosežke, kognitivne, čustveno-socialne težave ter resnejše duševne stiske v
času epidemije, ki imajo daljnosežne posledice.
5.2 Pomen in vloga razvijanja socialnih ter emocionalnih spretnosti
v vzgojno-izobraževalnem procesu
Tudi OECD v svojih dokumentih poudarja pomen socialnih in emocio-
nalnih spretnosti, ki so, kot navajajo, pomemben komplement kognitivnim
spretnostim in so bile doslej na področju izobraževalnih politik manj v sre-
dišču pozornosti (OECD, 2021). Na osnovi raziskav ugotavljajo, da so iz-
obraževalni dosežki, poklicna uspešnost, zdravje in psihično blagostanje
pomembno povezani s socialnimi in z emocionalnimi spretnostmi (ibid.).
OECD je izdala tudi vprašalnik socialnih in emocionalnih spretnosti ter z
43
