Page 42 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 42
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
4.4 Vpliv revščine in stresa na čustveno-socialni in kognitivni razvoj
ter razvoj izvršilnih funkcij – nevroznanstvene ugotovitve
Učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine so imeli že pred epide-
mijo nižje izobraževalne dosežke. V času epidemije se je ta razkorak med
njimi in vrstniki še bistveno povečal. Na to opozarjajo tudi številne medna-
rodne organizacije – ZN, UNESCO, OECD, Svetovna banka –, ki pozivajo
k zmanjševanju posledic epidemije covida-19.
Odraščanje v družini z nizkim SES lahko vodi k slabšemu kognitivne-
mu in emocionalnemu razvoju, nižjim izobraževalnim dosežkom ter slabše-
mu fizičnemu in mentalnemu zdravju (Hackman et al., 2010). Hackman in
M. J. Farah sta z raziskavo ugotovila (2009), da je bil vpliv nizkega SES naj-
večji na jezikovnem področju, opazen pa je bil tudi pri izvršilnih funkci-
jah (pozornost, načrtovanje, odločanje), medtem ko vizualno-prostorsko
področje ni kazalo povezave s SES. CK. G. Noble et al. (2015) so našli tudi
zanesljivo razliko v volumnu hipokampusa, ki je povezan z deklarativnim
in epiz odičnim spominom. Pomembna je tudi ugotovitev, da je že majhna
razlika v družinskih prihodkih pri nizkem SES povezana z relativno veliko
razliko v strukturnih spremembah v možganih.
Kako razložiti vpliv SES na razvoj možganov? Ugotovili so, da je zelo
pomemben dejavnik stres, pod katerim živi družina z nizkim SES (Blair in
Raver, 2016; Hackman in Farah, 2009; Shanks in Robinson, 2012; Schonkoff
in Phillips, 2000; Tancig in Tašner, 2018). Ko otroci vstopijo v šolo, so s SES
povezane razlike v otrokovih kognitivnih sposobnostih in v čustveno-soci-
alnem razvoju že prisotne in se te razlike pogosto ne zmanjšajo v času šo-
lanja, lahko se celo povečajo (učinek škarij). Če ima nizek SES vpliv na ko-
gnitivni in emocionalni razvoj, ki nato pogojujeta izobraževalne dosežke,
od katerih sta odvisna zaposlitev in materialni položaj, se situacija revščine
ponavlja iz generacije v generacijo (začarani krog revščine).
Spremembe, ki jih revščina in stres povzročata v razvoju otrok, so
zaradi nevroplastičnosti možganov povratne – mogoče jih je spremeniti.
Možgani imajo izjemno zmožnost prilagajanja, ki jo imenujemo »nevropla-
stičnost«. To imenujemo tudi izkustveno pogojena plastičnost. Temu podro-
čju bi bilo treba v času po epidemiji covida-19 posvetiti posebno pozornost.
Z ustreznimi programi v predšolskem in šolskem obdobju lahko izboljšamo
razvoj otrok ter njihove življenjske možnosti in priložnosti.
42
4.4 Vpliv revščine in stresa na čustveno-socialni in kognitivni razvoj
ter razvoj izvršilnih funkcij – nevroznanstvene ugotovitve
Učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine so imeli že pred epide-
mijo nižje izobraževalne dosežke. V času epidemije se je ta razkorak med
njimi in vrstniki še bistveno povečal. Na to opozarjajo tudi številne medna-
rodne organizacije – ZN, UNESCO, OECD, Svetovna banka –, ki pozivajo
k zmanjševanju posledic epidemije covida-19.
Odraščanje v družini z nizkim SES lahko vodi k slabšemu kognitivne-
mu in emocionalnemu razvoju, nižjim izobraževalnim dosežkom ter slabše-
mu fizičnemu in mentalnemu zdravju (Hackman et al., 2010). Hackman in
M. J. Farah sta z raziskavo ugotovila (2009), da je bil vpliv nizkega SES naj-
večji na jezikovnem področju, opazen pa je bil tudi pri izvršilnih funkci-
jah (pozornost, načrtovanje, odločanje), medtem ko vizualno-prostorsko
področje ni kazalo povezave s SES. CK. G. Noble et al. (2015) so našli tudi
zanesljivo razliko v volumnu hipokampusa, ki je povezan z deklarativnim
in epiz odičnim spominom. Pomembna je tudi ugotovitev, da je že majhna
razlika v družinskih prihodkih pri nizkem SES povezana z relativno veliko
razliko v strukturnih spremembah v možganih.
Kako razložiti vpliv SES na razvoj možganov? Ugotovili so, da je zelo
pomemben dejavnik stres, pod katerim živi družina z nizkim SES (Blair in
Raver, 2016; Hackman in Farah, 2009; Shanks in Robinson, 2012; Schonkoff
in Phillips, 2000; Tancig in Tašner, 2018). Ko otroci vstopijo v šolo, so s SES
povezane razlike v otrokovih kognitivnih sposobnostih in v čustveno-soci-
alnem razvoju že prisotne in se te razlike pogosto ne zmanjšajo v času šo-
lanja, lahko se celo povečajo (učinek škarij). Če ima nizek SES vpliv na ko-
gnitivni in emocionalni razvoj, ki nato pogojujeta izobraževalne dosežke,
od katerih sta odvisna zaposlitev in materialni položaj, se situacija revščine
ponavlja iz generacije v generacijo (začarani krog revščine).
Spremembe, ki jih revščina in stres povzročata v razvoju otrok, so
zaradi nevroplastičnosti možganov povratne – mogoče jih je spremeniti.
Možgani imajo izjemno zmožnost prilagajanja, ki jo imenujemo »nevropla-
stičnost«. To imenujemo tudi izkustveno pogojena plastičnost. Temu podro-
čju bi bilo treba v času po epidemiji covida-19 posvetiti posebno pozornost.
Z ustreznimi programi v predšolskem in šolskem obdobju lahko izboljšamo
razvoj otrok ter njihove življenjske možnosti in priložnosti.
42
