Page 40 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 40
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
glede na obdobje pred covidom-19. Razlika med učenci, ki izhajajo iz manj
spodbudnega okolja zaradi revščine, in ostalimi vrstniki je znašala sedem
mesecev. Učenci z nizkim SES so bili glede na vrstnike manj uspešni pri so-
cialnih spretnostih. V kasnejših merjenjih so se pokazali začetki izboljšanja
stanja. Ob zaključku raziskave so poudarili, da mora okrevanje vključevati
vse otroke, vključno s tistimi z visokimi dosežki. Za zmanjšanje razkoraka
in okrevanje so predlagali ciljane pristope, diagnostično ocenjevanje, for-
mativno ocenjevanje ipd.
Pregled omenjenih pomembnih raziskav v mednarodnem prostoru v
primerjavi s časom pred covidom-19 kaže v povprečju na velike zaostanke
pri šolanju na daljavo v času epidemije, še posebej pri matematiki in neko-
liko manj na področju branja. Švedi so imeli v tem času šole odprte in so
učenci napredovali brez težav, podobno kot pred epidemije, tudi učenci z
nižjim SES (Hallin et al., 2022). Prav tako je razvidno, da učenje na daljavo
ni v enaki meri vplivalo na vse učence. Učenci z nižjim SES so imeli veliko
večje izgube v učenju v primerjavi z ostalimi vrstniki. Vpliv epidemije co-
vida-19 je bil negativen tudi pri kognitivnih in nekognitivnih spretnostih,
kar bo imelo kratkoročne in dolgoročne posledice glede na to, da so kogni-
tivne in čustveno-socialne spretnosti dober napovedovalec kasnejše uspeš-
nosti pri izobraževanju ter pri poklicu.
Zaradi šolanja na daljavo se je še povečal digitalni razkorak, tj. neena-
kost v dostopnosti in uporabi digitalne tehnologije zaradi ekonomskih, so-
cialnih ter kulturnih dejavnikov (OECD, 2001). Digitalni razkorak je v naj-
večji meri odvisen od prihodkov in izobrazbe v družini. Učenci z nižjim
SES, ki izhajajo iz revščine, nimajo enakega dostopa do digitalnih orodij in
ustrezne podpore ter spretnosti za učenje v virtualnem okolju.
4.2 Vloga šole pri izobraževanju otrok in mladostnikov v času
epidemije covida-19
Šole so bile že zelo dolgo ključne v promocijo socialnega vključevanja (in-
kluzije). Pravica do kakovostnega inkluzivnega izobraževanja in enakih
možnosti za šolanje v času epidemije je bila ogrožena. Fizična prisotnost v
šoli ima velik pomen. Za nekatere učence je šola edini prostor, kjer se poču-
tijo varne in so socialno vključeni. Šola omogoča tudi redne obroke, zunaj-
šolske dejavnosti, šolske strokovne službe nudijo podporo učencem. Neka-
terim učencem z več dejavniki tveganja je omogočena tudi dostopnost do
široke mreže strokovnih služb, česar na daljavo ni mogoče optimalno ures-
ničiti.
40
glede na obdobje pred covidom-19. Razlika med učenci, ki izhajajo iz manj
spodbudnega okolja zaradi revščine, in ostalimi vrstniki je znašala sedem
mesecev. Učenci z nizkim SES so bili glede na vrstnike manj uspešni pri so-
cialnih spretnostih. V kasnejših merjenjih so se pokazali začetki izboljšanja
stanja. Ob zaključku raziskave so poudarili, da mora okrevanje vključevati
vse otroke, vključno s tistimi z visokimi dosežki. Za zmanjšanje razkoraka
in okrevanje so predlagali ciljane pristope, diagnostično ocenjevanje, for-
mativno ocenjevanje ipd.
Pregled omenjenih pomembnih raziskav v mednarodnem prostoru v
primerjavi s časom pred covidom-19 kaže v povprečju na velike zaostanke
pri šolanju na daljavo v času epidemije, še posebej pri matematiki in neko-
liko manj na področju branja. Švedi so imeli v tem času šole odprte in so
učenci napredovali brez težav, podobno kot pred epidemije, tudi učenci z
nižjim SES (Hallin et al., 2022). Prav tako je razvidno, da učenje na daljavo
ni v enaki meri vplivalo na vse učence. Učenci z nižjim SES so imeli veliko
večje izgube v učenju v primerjavi z ostalimi vrstniki. Vpliv epidemije co-
vida-19 je bil negativen tudi pri kognitivnih in nekognitivnih spretnostih,
kar bo imelo kratkoročne in dolgoročne posledice glede na to, da so kogni-
tivne in čustveno-socialne spretnosti dober napovedovalec kasnejše uspeš-
nosti pri izobraževanju ter pri poklicu.
Zaradi šolanja na daljavo se je še povečal digitalni razkorak, tj. neena-
kost v dostopnosti in uporabi digitalne tehnologije zaradi ekonomskih, so-
cialnih ter kulturnih dejavnikov (OECD, 2001). Digitalni razkorak je v naj-
večji meri odvisen od prihodkov in izobrazbe v družini. Učenci z nižjim
SES, ki izhajajo iz revščine, nimajo enakega dostopa do digitalnih orodij in
ustrezne podpore ter spretnosti za učenje v virtualnem okolju.
4.2 Vloga šole pri izobraževanju otrok in mladostnikov v času
epidemije covida-19
Šole so bile že zelo dolgo ključne v promocijo socialnega vključevanja (in-
kluzije). Pravica do kakovostnega inkluzivnega izobraževanja in enakih
možnosti za šolanje v času epidemije je bila ogrožena. Fizična prisotnost v
šoli ima velik pomen. Za nekatere učence je šola edini prostor, kjer se poču-
tijo varne in so socialno vključeni. Šola omogoča tudi redne obroke, zunaj-
šolske dejavnosti, šolske strokovne službe nudijo podporo učencem. Neka-
terim učencem z več dejavniki tveganja je omogočena tudi dostopnost do
široke mreže strokovnih služb, česar na daljavo ni mogoče optimalno ures-
ničiti.
40
