Page 41 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 41
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
Kriza zaradi covida-19 je pokazala, da šola ne zagotavlja samo prido-
bivanja znanj in spretnosti, temveč zadovoljuje tudi pomembne socializacij-
ske potrebe učencev. Šola omogoča strukturirano okolje za učenje in razvoj
socialnih kompetenc, kot so samozaupanje, prijateljstvo, empatija, odgo-
vornost, sočutje. Pri učenju na daljavo se kljub virtualni interakciji in uč-
nim možnostim, ki jih omogočajo internet in družbena omrežja, pojavljajo
omejitve v izobraževalnem procesu med samimi učenci ter učenci in uči-
telji. Učenci potrebujejo fizični prostor, da sodelujejo, se učijo drug od dru-
gega, se motivirajo, si delijo interese, ideje, čustva. Socialno in emocional-
no učenje je pomembno za mlade, da postanejo člani skupnosti, ki temelji
na solidarnosti.
4.3 Učenje na daljavo, covid-19 in težave na kognitivnem
ter čustveno-socialnem področju
Raziskave so poleg slabšega znanja učencev odkrile nekatere kognitivne te-
žave in težave na čustveno-socialnem področju. Pojavljajo se slabša koncen-
tracija in pomnjenje, večja tesnobnost in impulzivnost, slabša motivacija in
več duševnih težav (Klemenčič et al., 2021; PEI-REDS, 2022; NIJZ, 2022). V
eni od raziskav so ugotovili tudi zmanjšanje emocionalne inteligentnosti v
času zaprtja šol zaradi epidemije. Spremembe so opazili predvsem na intra-
personalni skali (razumevanje lastnih čustev), interpersonalni skali (odno-
si z drugimi), skali prilaganja (prilagajanje in soočanje s spremembami) in
na področju soočanja s stresom (škodljive emocije). Raziskovalci ugotavlja-
jo, da ker sta emocionalni in kognitivni sistem povezana ter vplivata drug
na drugega, so učenci z visoko ravnjo emocionalne inteligentnosti kaza-
li večje psihično blagostanje, boljše psihično prilagoditev, interpersonalne
odnose in vedenje ter višje dosežke v šoli. Zato je treba učence na omenje-
nih področjih čustvene inteligence podpreti in preprečiti negativne posle-
dice (Martin-Requejo in Santiago-Ramajo, 2021).
Zaradi pomanjkanja gibanja se pojavlja tudi slabša psihofizična in gi-
balna spretnost. Omenjene težave so soodvisne in pogojene s posebnimi
značilnostmi življenja v času epidemije ter šolanja na daljavo. Iz dosedanjih
raziskav je razvidno, da je treba z ustreznimi sistemskimi ukrepi spodbudi-
ti okrevanje in odpornost ter enakost na področju vzgoje in izobraževanja. Z
nadaljnjimi raziskavami bo treba spremljati in evalvirati uspešnost progra-
mov, ki odpravljajo dolgoročne posledice epidemije na področju izobraže-
vanja in psihičnega blagostanja.
41
Kriza zaradi covida-19 je pokazala, da šola ne zagotavlja samo prido-
bivanja znanj in spretnosti, temveč zadovoljuje tudi pomembne socializacij-
ske potrebe učencev. Šola omogoča strukturirano okolje za učenje in razvoj
socialnih kompetenc, kot so samozaupanje, prijateljstvo, empatija, odgo-
vornost, sočutje. Pri učenju na daljavo se kljub virtualni interakciji in uč-
nim možnostim, ki jih omogočajo internet in družbena omrežja, pojavljajo
omejitve v izobraževalnem procesu med samimi učenci ter učenci in uči-
telji. Učenci potrebujejo fizični prostor, da sodelujejo, se učijo drug od dru-
gega, se motivirajo, si delijo interese, ideje, čustva. Socialno in emocional-
no učenje je pomembno za mlade, da postanejo člani skupnosti, ki temelji
na solidarnosti.
4.3 Učenje na daljavo, covid-19 in težave na kognitivnem
ter čustveno-socialnem področju
Raziskave so poleg slabšega znanja učencev odkrile nekatere kognitivne te-
žave in težave na čustveno-socialnem področju. Pojavljajo se slabša koncen-
tracija in pomnjenje, večja tesnobnost in impulzivnost, slabša motivacija in
več duševnih težav (Klemenčič et al., 2021; PEI-REDS, 2022; NIJZ, 2022). V
eni od raziskav so ugotovili tudi zmanjšanje emocionalne inteligentnosti v
času zaprtja šol zaradi epidemije. Spremembe so opazili predvsem na intra-
personalni skali (razumevanje lastnih čustev), interpersonalni skali (odno-
si z drugimi), skali prilaganja (prilagajanje in soočanje s spremembami) in
na področju soočanja s stresom (škodljive emocije). Raziskovalci ugotavlja-
jo, da ker sta emocionalni in kognitivni sistem povezana ter vplivata drug
na drugega, so učenci z visoko ravnjo emocionalne inteligentnosti kaza-
li večje psihično blagostanje, boljše psihično prilagoditev, interpersonalne
odnose in vedenje ter višje dosežke v šoli. Zato je treba učence na omenje-
nih področjih čustvene inteligence podpreti in preprečiti negativne posle-
dice (Martin-Requejo in Santiago-Ramajo, 2021).
Zaradi pomanjkanja gibanja se pojavlja tudi slabša psihofizična in gi-
balna spretnost. Omenjene težave so soodvisne in pogojene s posebnimi
značilnostmi življenja v času epidemije ter šolanja na daljavo. Iz dosedanjih
raziskav je razvidno, da je treba z ustreznimi sistemskimi ukrepi spodbudi-
ti okrevanje in odpornost ter enakost na področju vzgoje in izobraževanja. Z
nadaljnjimi raziskavami bo treba spremljati in evalvirati uspešnost progra-
mov, ki odpravljajo dolgoročne posledice epidemije na področju izobraže-
vanja in psihičnega blagostanja.
41
