Page 39 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 39
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
janju na tehnološke spremembe. Podobno kot pri drugih raziskavah so bili
dosežki nekoliko nižji v primerjavi s tremi leti pred epidemijo. (-0,07 pri
bralnem razumevanju, -0,09 pri matematičnih operacijah in -0,03 pri šte-
vilih). Ugotovili so, da je bil nižji kulturno-socialni kapital povezan z ve-
čjim zaostankom pri matematiki, ki bo negativno vplival na prihodnje izo
braževanje. Opozorili so na potrebo po sistematični dodatni podpori za
kompenzacijo zaostanka v učenju, še posebej matematike.
V obsežni harvardski raziskavi (Goldhaber et al., 2022) so preverja-
li vloge učitelja pri učenju na daljavo in vlogo hibridnih oblik poučevanja
pri povečevanju razkoraka pri dosežkih na področju branja ter matemati-
ke. V vzorcu je bilo zajetih 2,1 milijona deprivilegiranih učencev, med nji-
mi tudi tistih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. Ugotovili so, da
je bilo učenje na daljavo primarni dejavnik pri povečanju razkoraka v do-
sežkih. Razkorak se ni povečal na področjih (vsebinah), ki so jih poučevali
s fizično prisotnostjo, čeprav je nekaj povečanja bilo na bralnem področju.
Posebno pozornost vzbuja švedska raziskava (Hallin et a., 2022), v ka-
teri so primerjali bralne spretnosti pri osnovnošolcih pred in med epide-
mijo. Švedi so šole obdržali odprte. Bralne spretnosti so ocenili na vzorcu
osnovnošolcev (N = 97.073), da bi preverili in analizirali učno izgubo. Ugo-
tovitve so pokazale, da rezultati dekodiranja besed in bralnega razumeva-
nja niso nižji med epidemijo v primerjavi z rezultati pred njo. Učenci z niž-
jim socialno-ekonomskim statusom (SES) v bralnih spretnostih niso bili
slabši kot pred epidemijo. Delež učencev s slabšimi spretnostmi dekodira-
nja med epidemijo ni narastel, čeprav so bile najranljivejše skupine v času
epidemije deležne nekaterih drugih negativnih vplivov, npr. smrt v družini,
zaposlitev staršev ipd. Pomemben je tudi podatek iz prvega vala epidemi-
je, da je bila incidenca težjega poteka covida-19 pri osnovnošolcih na Šved-
skem kljub odprtim šolam zelo nizka.
Pomembna je obsežna raziskav, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji (Rose
et al., 2021a, 2021b, 2021c) in s katero so preverjali posledice zaprtja šol zara-
di epidemije v daljšem obdobju. V raziskavo so vključili 12.311 učencev (168
osnovnih šol), med njimi tudi učence iz manj spodbudnega okolja zaradi
revščine. Dosežke pri matematiki in branju (NFER - National Foundation
for Educational Research) in socialnih spretnostih so primerjali v treh ob-
dobjih v letih 2020 in 2021 (jeseni 2020, spomladi 2021 in poleti 2021). Raz-
iskovali so tudi šolske strategije in pristop k učenju ter skušali določiti dele
učnih načrtov, pri katerih imajo učenci največ težav. Rezultati so pokaza-
li negativen vpliv zaprtja šol. Dosežki pri branju in matematiki so bili nižji
39
janju na tehnološke spremembe. Podobno kot pri drugih raziskavah so bili
dosežki nekoliko nižji v primerjavi s tremi leti pred epidemijo. (-0,07 pri
bralnem razumevanju, -0,09 pri matematičnih operacijah in -0,03 pri šte-
vilih). Ugotovili so, da je bil nižji kulturno-socialni kapital povezan z ve-
čjim zaostankom pri matematiki, ki bo negativno vplival na prihodnje izo
braževanje. Opozorili so na potrebo po sistematični dodatni podpori za
kompenzacijo zaostanka v učenju, še posebej matematike.
V obsežni harvardski raziskavi (Goldhaber et al., 2022) so preverja-
li vloge učitelja pri učenju na daljavo in vlogo hibridnih oblik poučevanja
pri povečevanju razkoraka pri dosežkih na področju branja ter matemati-
ke. V vzorcu je bilo zajetih 2,1 milijona deprivilegiranih učencev, med nji-
mi tudi tistih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. Ugotovili so, da
je bilo učenje na daljavo primarni dejavnik pri povečanju razkoraka v do-
sežkih. Razkorak se ni povečal na področjih (vsebinah), ki so jih poučevali
s fizično prisotnostjo, čeprav je nekaj povečanja bilo na bralnem področju.
Posebno pozornost vzbuja švedska raziskava (Hallin et a., 2022), v ka-
teri so primerjali bralne spretnosti pri osnovnošolcih pred in med epide-
mijo. Švedi so šole obdržali odprte. Bralne spretnosti so ocenili na vzorcu
osnovnošolcev (N = 97.073), da bi preverili in analizirali učno izgubo. Ugo-
tovitve so pokazale, da rezultati dekodiranja besed in bralnega razumeva-
nja niso nižji med epidemijo v primerjavi z rezultati pred njo. Učenci z niž-
jim socialno-ekonomskim statusom (SES) v bralnih spretnostih niso bili
slabši kot pred epidemijo. Delež učencev s slabšimi spretnostmi dekodira-
nja med epidemijo ni narastel, čeprav so bile najranljivejše skupine v času
epidemije deležne nekaterih drugih negativnih vplivov, npr. smrt v družini,
zaposlitev staršev ipd. Pomemben je tudi podatek iz prvega vala epidemi-
je, da je bila incidenca težjega poteka covida-19 pri osnovnošolcih na Šved-
skem kljub odprtim šolam zelo nizka.
Pomembna je obsežna raziskav, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji (Rose
et al., 2021a, 2021b, 2021c) in s katero so preverjali posledice zaprtja šol zara-
di epidemije v daljšem obdobju. V raziskavo so vključili 12.311 učencev (168
osnovnih šol), med njimi tudi učence iz manj spodbudnega okolja zaradi
revščine. Dosežke pri matematiki in branju (NFER - National Foundation
for Educational Research) in socialnih spretnostih so primerjali v treh ob-
dobjih v letih 2020 in 2021 (jeseni 2020, spomladi 2021 in poleti 2021). Raz-
iskovali so tudi šolske strategije in pristop k učenju ter skušali določiti dele
učnih načrtov, pri katerih imajo učenci največ težav. Rezultati so pokaza-
li negativen vpliv zaprtja šol. Dosežki pri branju in matematiki so bili nižji
39
