Page 38 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 38
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
iskave, ki so vključevale tudi učence iz manj spodbudnega okolja zaradi
revščine. Prve predhodne raziskave so bile izvedene v začetku zaprtja šol.
Na osnovi projekcij so kvantificirali potencialni učinek pandemije covi-
da-19 na učne dosežke. Na vzorcu učencev od 3. do 8. razreda (N = 5 milijo-
nov) so z modelom projekcije, osnovanim na literaturi o šolskem absentiz-
mu in analizah šolskih počitnic, ugotovili, da bi učenci dosegli 63–68 % pri
bralnih in 37–50 % pri matematičnih dosežkih v primerjavi s tipičnim šol-
skim letom (Kuhfeld et al., 2020a). Z vrnitvijo učencev v šole v jeseni 2020
je bilo izvedenih večje število empiričnih raziskav, v katerih so ugotavlja-
li dejansko izgubo učenja z uporabo veljavnih testov na velikih reprezenta-
tivnih vzorcih.
V ameriški raziskavi (Kuhfeld, 2020b) so ugotovili boljše dosežke
pri branju, kot so napovedovale projekcije. Dosežki pri matematiki so bili
skladni s projekcijo za 4. do 6. razred in nekoliko boljši za 7. in 8. razred. Po-
datke so dobili na vzorcu 4,4 milijona učencev. Uporabili so testno bateri-
jo Map Growth za preverjanje matematike, branja, uporabe jezika in zna-
nosti (naravoslovja).
Negativni učinek zaradi zaprtja šol so ugotovili tudi v nizozemski raz-
iskavi (Engzell et al., 2021). Uporabili so standardizirane teste in preveri-
li vpliv zaprtja šol pri učencih, starih od 8 do 11 let. Sodelovalo je 350.000
učencev. Preverili so dosežke pri matematiki, branju in črkovanju. Kljub
kratki dobi zaprtja šol (osem tednov) je učna izguba znašala 0,08 standar-
dne deviacije. Sklenili so, da so učenci zelo malo ali pa sploh niso napredo-
vali pri učenju na daljavo. Učna izguba je bila najizrazitejša (večji za 60 %)
pri učencih staršev z nižjo izobrazbo. Poudarili so, da bi bila učna izguba še
večja pri slabši infrastrukturi in daljšem zaprtju šol.
Ena od zgodnjih raziskav je bila izvedena v Belgiji (Maldonado in Wi-
tte, 2020). Primerjali so rezultate šestletnega obdobja v letih 2015–2020. Pri
učencih je bila v letu 2020 prisotna pomembna izguba v učenju pri vseh
preverjenih predmetih, še posebej pri matematiki in jeziku. Neenakost
znotraj šol se je pri matematiki povečala za 17 % in pri jeziku za 20 %. Ne-
enakost med šolami se je prav tako povečala, in sicer pri matematiki za 7 %
in pri jeziku za 18 %. Izguba učenja je korelirala s karakteristikami šol. Ugo-
tovili so, da je bila največja izguba učenja v šolah, v katerih je bilo več ran-
ljivih učencev.
V nemški raziskavi so jeseni 2020 raziskovali kompetence učencev 5.
razreda v branju in matematiki (Schult et al., 2022). Zaprtje šol je trajalo dva
meseca. Učitelji so več težav navajali pri organizaciji poučevanja in prilaga-
38
iskave, ki so vključevale tudi učence iz manj spodbudnega okolja zaradi
revščine. Prve predhodne raziskave so bile izvedene v začetku zaprtja šol.
Na osnovi projekcij so kvantificirali potencialni učinek pandemije covi-
da-19 na učne dosežke. Na vzorcu učencev od 3. do 8. razreda (N = 5 milijo-
nov) so z modelom projekcije, osnovanim na literaturi o šolskem absentiz-
mu in analizah šolskih počitnic, ugotovili, da bi učenci dosegli 63–68 % pri
bralnih in 37–50 % pri matematičnih dosežkih v primerjavi s tipičnim šol-
skim letom (Kuhfeld et al., 2020a). Z vrnitvijo učencev v šole v jeseni 2020
je bilo izvedenih večje število empiričnih raziskav, v katerih so ugotavlja-
li dejansko izgubo učenja z uporabo veljavnih testov na velikih reprezenta-
tivnih vzorcih.
V ameriški raziskavi (Kuhfeld, 2020b) so ugotovili boljše dosežke
pri branju, kot so napovedovale projekcije. Dosežki pri matematiki so bili
skladni s projekcijo za 4. do 6. razred in nekoliko boljši za 7. in 8. razred. Po-
datke so dobili na vzorcu 4,4 milijona učencev. Uporabili so testno bateri-
jo Map Growth za preverjanje matematike, branja, uporabe jezika in zna-
nosti (naravoslovja).
Negativni učinek zaradi zaprtja šol so ugotovili tudi v nizozemski raz-
iskavi (Engzell et al., 2021). Uporabili so standardizirane teste in preveri-
li vpliv zaprtja šol pri učencih, starih od 8 do 11 let. Sodelovalo je 350.000
učencev. Preverili so dosežke pri matematiki, branju in črkovanju. Kljub
kratki dobi zaprtja šol (osem tednov) je učna izguba znašala 0,08 standar-
dne deviacije. Sklenili so, da so učenci zelo malo ali pa sploh niso napredo-
vali pri učenju na daljavo. Učna izguba je bila najizrazitejša (večji za 60 %)
pri učencih staršev z nižjo izobrazbo. Poudarili so, da bi bila učna izguba še
večja pri slabši infrastrukturi in daljšem zaprtju šol.
Ena od zgodnjih raziskav je bila izvedena v Belgiji (Maldonado in Wi-
tte, 2020). Primerjali so rezultate šestletnega obdobja v letih 2015–2020. Pri
učencih je bila v letu 2020 prisotna pomembna izguba v učenju pri vseh
preverjenih predmetih, še posebej pri matematiki in jeziku. Neenakost
znotraj šol se je pri matematiki povečala za 17 % in pri jeziku za 20 %. Ne-
enakost med šolami se je prav tako povečala, in sicer pri matematiki za 7 %
in pri jeziku za 18 %. Izguba učenja je korelirala s karakteristikami šol. Ugo-
tovili so, da je bila največja izguba učenja v šolah, v katerih je bilo več ran-
ljivih učencev.
V nemški raziskavi so jeseni 2020 raziskovali kompetence učencev 5.
razreda v branju in matematiki (Schult et al., 2022). Zaprtje šol je trajalo dva
meseca. Učitelji so več težav navajali pri organizaciji poučevanja in prilaga-
38
