Page 35 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 35
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
javi s tistimi s pisalom in papirjem slabši priklic učnega gradiva. Dodatne
primerjave so pokazale, do so bili študenti, ki med predavanjem niso upo-
rabljali nobenih digitalnih tehnologij, boljši pri preverjanju znanja po pre-
davanju kot tisti, ki so izkazovali MV. Sana et al. (2013) so izvedli raziskavo,
v kateri so udeleženci izvajali dodatne naloge na spletu, medtem ko so de-
lali zapiske v času predavanja v živo. V primerjavi z udeleženci, ki so izva-
jali samo osnovno nalogo, so bili udeleženci z dodatno nalogo slabši v prik-
licu osnovne naloge.
S sistematičnimi raziskavami so tudi odkrili, da se naše razumevanje
gradiva, če smo v bližini nekoga, ki uporablja računalnik, zmanjša, saj nam
pozornost nehote uhaja nanj, ker skušamo ugotoviti, kaj ta oseba gleda in
dela (ibid.). Če povzamemo te ugotovitve, se pri MV kažejo večja nepozor-
nost, nesposobnost osredotočiti se na osnovno nalogo in jo uspešno rešiti.
Poleg preučevanja kognitivnih značilnosti oseb, ki pogosto izkazuje-
jo aktivnosti MV, so se vrstile tudi raziskave njihovih psihosocialnih zna-
čilnosti. V eni od raziskav so uporabili tudi osebnostne teste (Loh in Ka-
nai, 2014). S slikanjem možganov so pri osebah, ki so pogosto izkazovale
MV, odkrili, da ima sprednji cingulatni korteks manjši volumen sive sno-
vi, kar se verjetno pogojuje z ugotovljenim zmanjšanim kognitivnim nad-
zorom (izvršilne funkcije) in s slabšim uravnavanjem socialno-emocional-
nih funkcij teh oseb, ki so impulzivnejše in slabše nadzorujejo svoje vedenje
(ibid.).
Ta in druge korelacijske raziskave še ne omogočajo sklepa, kaj je vzrok
in kaj posledica. Potrebne bi bile ustrezne eksperimentalne in longitudi-
nalne raziskave za ugotavljanje vzročne povezanosti. Vendar so omenje-
ne raziskave pomembne, ker osvetljujejo nove povezave med MV in spre-
membami v možganih ter ugotavljajo predvsem, da se pri uporabi digitalne
tehnologije pri MV ne kažejo samo funkcionalne spremembe v možganih,
temveč tudi strukturne, ki se odražajo na kognitivnem in čustveno-social-
nem področju delovanja.
Raziskovalci za zmanjšanje vedenja, povezanega z MV, in njegovega
negativnega učinka predlagajo postavljanje specifičnih ciljev, povečanje
motivacije in pozitivne čustvene naravnanosti ter spodbujanje metakogni-
cije (samozavedanje učenja, čuječnost ipd.) v uravnavanju MV (Carrier et
al., 2015).
35
javi s tistimi s pisalom in papirjem slabši priklic učnega gradiva. Dodatne
primerjave so pokazale, do so bili študenti, ki med predavanjem niso upo-
rabljali nobenih digitalnih tehnologij, boljši pri preverjanju znanja po pre-
davanju kot tisti, ki so izkazovali MV. Sana et al. (2013) so izvedli raziskavo,
v kateri so udeleženci izvajali dodatne naloge na spletu, medtem ko so de-
lali zapiske v času predavanja v živo. V primerjavi z udeleženci, ki so izva-
jali samo osnovno nalogo, so bili udeleženci z dodatno nalogo slabši v prik-
licu osnovne naloge.
S sistematičnimi raziskavami so tudi odkrili, da se naše razumevanje
gradiva, če smo v bližini nekoga, ki uporablja računalnik, zmanjša, saj nam
pozornost nehote uhaja nanj, ker skušamo ugotoviti, kaj ta oseba gleda in
dela (ibid.). Če povzamemo te ugotovitve, se pri MV kažejo večja nepozor-
nost, nesposobnost osredotočiti se na osnovno nalogo in jo uspešno rešiti.
Poleg preučevanja kognitivnih značilnosti oseb, ki pogosto izkazuje-
jo aktivnosti MV, so se vrstile tudi raziskave njihovih psihosocialnih zna-
čilnosti. V eni od raziskav so uporabili tudi osebnostne teste (Loh in Ka-
nai, 2014). S slikanjem možganov so pri osebah, ki so pogosto izkazovale
MV, odkrili, da ima sprednji cingulatni korteks manjši volumen sive sno-
vi, kar se verjetno pogojuje z ugotovljenim zmanjšanim kognitivnim nad-
zorom (izvršilne funkcije) in s slabšim uravnavanjem socialno-emocional-
nih funkcij teh oseb, ki so impulzivnejše in slabše nadzorujejo svoje vedenje
(ibid.).
Ta in druge korelacijske raziskave še ne omogočajo sklepa, kaj je vzrok
in kaj posledica. Potrebne bi bile ustrezne eksperimentalne in longitudi-
nalne raziskave za ugotavljanje vzročne povezanosti. Vendar so omenje-
ne raziskave pomembne, ker osvetljujejo nove povezave med MV in spre-
membami v možganih ter ugotavljajo predvsem, da se pri uporabi digitalne
tehnologije pri MV ne kažejo samo funkcionalne spremembe v možganih,
temveč tudi strukturne, ki se odražajo na kognitivnem in čustveno-social-
nem področju delovanja.
Raziskovalci za zmanjšanje vedenja, povezanega z MV, in njegovega
negativnega učinka predlagajo postavljanje specifičnih ciljev, povečanje
motivacije in pozitivne čustvene naravnanosti ter spodbujanje metakogni-
cije (samozavedanje učenja, čuječnost ipd.) v uravnavanju MV (Carrier et
al., 2015).
35
