Page 34 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 34
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
ne na lastno ali skupinsko znanje – t. i. transaktivni spomin. Če so si morali
zapomniti informacije za kasnejši preizkus, so si manj zapomnili same in-
formacije kot to, kako jih poiskati na računalniku. Informacije so si bolj za-
pomnili, če so vedeli, da ne bodo dostopne na računalniku.
3. Internet, medijska večopravilnost (MV) in internetna
odvisnost
Internetno okolje tudi v veliki meri spodbuja medijsko večopravilnost (MV).
Z internetnimi tehnologijami je izredno narasla medijska večopravilnost,
posebej med mlado generacijo. Večopravilnost ni nekaj novega, vendar iz-
postavljenost nenehnemu toku informacij, ki nas preplavlja v digitalni dobi,
predstavlja poseben pojav, ki se imenuje (digitalna) medijska večopravilnost.
To je hkratna uporaba večjega števila različnih medijev, kot so internet,
videoigre, televizor, telefon, sporočila in e-sporočila, Facebook, Instagram
ipd. Poleg tega število različnih medijev stalno narašča in jih poleg odraslih
vedno pogosteje uporabljajo tudi otroci in mladostniki. Ni redko, da poši-
ljajo sporočila, igrajo videoigre, uporabljajo družabna omrežja, brskajo po
internetu, medtem ko delajo naloge ali poslušajo predavanja.
Ko opravljamo vse te aktivnosti, hitro skačemo od ene naloge do dru-
ge in smo prepričani o svoji učinkovitosti, češ da smo opravili veliko števi-
lo nalog, čeprav smo v resnici zelo neučinkoviti, kar potrjujejo številne raz-
iskave (Foerde et al., 2006; Sana et al., 2013).
3.1 Vpliv MV na kognitivne sposobnosti in na čustveno-socialno
delovanje
MV je spodbujena s prisotnostjo internetne tehnologije. Konsistentno je
povezana s povečano nepozornostjo, slabšim učenjem v šoli in slabšim uč-
nim uspehom (Carrier et al., 2015). Raziskave tudi kažejo, da negativno
vpliva na izvršilne funkcije (Ophir et al., 2009). Pomembna je tudi razi-
skava, ki so jo opravili Nass et al. (ibid.) na osebah, ki pogosto uporabljajo
MV, in ugotovili, da težko ločijo pomembne informacije od nepomembnih,
so miselno manj organizirane in so tudi pri osredotočanju na samo nalogo
manj učinkovite in uspešne.
E. Wood et al. (2012) so raziskali MV z različno digitalno tehnologijo,
npr. Facebookom, e-pošto, spletnimi sporočila, tipkanimi sporočili po te-
lefonu, na primeru študentov, ki so prisostvovali 20-minutnemu predava-
nju v živo. Odkrili so, da so imeli študenti, ki so izkazovali MV, v primer-
34
ne na lastno ali skupinsko znanje – t. i. transaktivni spomin. Če so si morali
zapomniti informacije za kasnejši preizkus, so si manj zapomnili same in-
formacije kot to, kako jih poiskati na računalniku. Informacije so si bolj za-
pomnili, če so vedeli, da ne bodo dostopne na računalniku.
3. Internet, medijska večopravilnost (MV) in internetna
odvisnost
Internetno okolje tudi v veliki meri spodbuja medijsko večopravilnost (MV).
Z internetnimi tehnologijami je izredno narasla medijska večopravilnost,
posebej med mlado generacijo. Večopravilnost ni nekaj novega, vendar iz-
postavljenost nenehnemu toku informacij, ki nas preplavlja v digitalni dobi,
predstavlja poseben pojav, ki se imenuje (digitalna) medijska večopravilnost.
To je hkratna uporaba večjega števila različnih medijev, kot so internet,
videoigre, televizor, telefon, sporočila in e-sporočila, Facebook, Instagram
ipd. Poleg tega število različnih medijev stalno narašča in jih poleg odraslih
vedno pogosteje uporabljajo tudi otroci in mladostniki. Ni redko, da poši-
ljajo sporočila, igrajo videoigre, uporabljajo družabna omrežja, brskajo po
internetu, medtem ko delajo naloge ali poslušajo predavanja.
Ko opravljamo vse te aktivnosti, hitro skačemo od ene naloge do dru-
ge in smo prepričani o svoji učinkovitosti, češ da smo opravili veliko števi-
lo nalog, čeprav smo v resnici zelo neučinkoviti, kar potrjujejo številne raz-
iskave (Foerde et al., 2006; Sana et al., 2013).
3.1 Vpliv MV na kognitivne sposobnosti in na čustveno-socialno
delovanje
MV je spodbujena s prisotnostjo internetne tehnologije. Konsistentno je
povezana s povečano nepozornostjo, slabšim učenjem v šoli in slabšim uč-
nim uspehom (Carrier et al., 2015). Raziskave tudi kažejo, da negativno
vpliva na izvršilne funkcije (Ophir et al., 2009). Pomembna je tudi razi-
skava, ki so jo opravili Nass et al. (ibid.) na osebah, ki pogosto uporabljajo
MV, in ugotovili, da težko ločijo pomembne informacije od nepomembnih,
so miselno manj organizirane in so tudi pri osredotočanju na samo nalogo
manj učinkovite in uspešne.
E. Wood et al. (2012) so raziskali MV z različno digitalno tehnologijo,
npr. Facebookom, e-pošto, spletnimi sporočila, tipkanimi sporočili po te-
lefonu, na primeru študentov, ki so prisostvovali 20-minutnemu predava-
nju v živo. Odkrili so, da so imeli študenti, ki so izkazovali MV, v primer-
34
