Page 33 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 33
vzgoja in izobr aževanje med kognitivnimi in čustveno-socialnimi spr etnostmi ...
uporabe interneta in razvoja možganov pri mladih. Raziskava je primerja-
la razvoj možganov v obdobju treh let pri skupini otrok, ki so zelo pogosto
uporabljali internet, in skupini otrok, ki so ga uporabljali zelo redko ali pa
sploh ne (Takeuchi et al., 2018). Srednja starost otrok je bila 11,2 ± 3,1 leta.
Rezultati so pokazali oviran razvoj verbalne inteligentnosti pri otrocih, ki so
v obdobju treh let prekomerno uporabljali internet. Pomemben je tudi dru-
gi vidik raziskave, ki je raziskal nevrobiološko osnovo (mehanizem), ki je
temelj omenjene ugotovitve. Ugotovili so, da je pogosta uporaba interneta
povezana s strukturnimi spremembami v možganskih območjih, ki so po-
vezana z razvojem izvršilnih funkcij, jezikom, nadzorom pozornosti, emo-
cijami in nagrajevanjem (ibid.).
Dolgoročni vplivi uporabe interneta še niso povsem raziskani. Vendar
so ti odvisni tudi od starosti, npr., pri starejših osebah lahko uporaba in-
terneta spodbuja kognitivne procese, pri mlajših, ki se še razvijajo, pa lah-
ko negativno vpliva na razvoj višjeravenskih kognitivnih zmožnosti (Firth
et al., 2020). Poleg omenjenega je treba upoštevati tudi način uporabe in-
terneta (komunikacija, izmenjava informacij, socialna podpora ipd.) (ibid.).
Raziskava, ki je bila izvedena v našem prostoru na vzorcu mlajših mla-
dostnikov (N = 104), starih od 11 do 14 let (6., 7. in 8. razred), je pokaza-
la, da je odnos do uporabe interneta, ki je namenjena domačemu delu za
šolo, npr. predstavitve v PowerPointu, pretežno pozitiven, medtem ko je
odnos do uporabe interneta za zabavo negativno povezan s samoregulativ-
nim učenjem. Poleg omenjenega je bilo ugotovljeno, da je večopravilnost
med domačim učenjem za šolo negativno povezana s samoregulativnim
učenjem (Lešnjak in Tancig, 2023).
2.3 Iskanje informacij in transaktivni spomin
S prihodom množičnega shranjevanja informacij v računalniških bazah
podatkov, interneta in naprednih programov za iskanje informacij se je bi-
stveno začel spreminjati naš odnos do shranjevanja in iskanja oz. dostopa
do informacij. Namesto dosedanjega intelektualnega napora posamezni-
kov in socialnih aktivnosti v skupinah, v katerih so porazdeljene določene
informacije in znanja, pri opravljanju teh nalog danes to z lahkoto opravi-
mo preko računalnika. Tako internet postaja primarna oblika našega zu-
nanjega individualnega in kolektivnega spomina. B. Sparrow et al. (2011) so
izvedli štiri eksperimente, v katerih so preučevali, kako se prilagajamo no-
vim računalniškim in komunikacijskim tehnologijam. Udeleženci so pri
zahtevah po iskanju informacij najprej pomislili na računalniško iskanje in
33
uporabe interneta in razvoja možganov pri mladih. Raziskava je primerja-
la razvoj možganov v obdobju treh let pri skupini otrok, ki so zelo pogosto
uporabljali internet, in skupini otrok, ki so ga uporabljali zelo redko ali pa
sploh ne (Takeuchi et al., 2018). Srednja starost otrok je bila 11,2 ± 3,1 leta.
Rezultati so pokazali oviran razvoj verbalne inteligentnosti pri otrocih, ki so
v obdobju treh let prekomerno uporabljali internet. Pomemben je tudi dru-
gi vidik raziskave, ki je raziskal nevrobiološko osnovo (mehanizem), ki je
temelj omenjene ugotovitve. Ugotovili so, da je pogosta uporaba interneta
povezana s strukturnimi spremembami v možganskih območjih, ki so po-
vezana z razvojem izvršilnih funkcij, jezikom, nadzorom pozornosti, emo-
cijami in nagrajevanjem (ibid.).
Dolgoročni vplivi uporabe interneta še niso povsem raziskani. Vendar
so ti odvisni tudi od starosti, npr., pri starejših osebah lahko uporaba in-
terneta spodbuja kognitivne procese, pri mlajših, ki se še razvijajo, pa lah-
ko negativno vpliva na razvoj višjeravenskih kognitivnih zmožnosti (Firth
et al., 2020). Poleg omenjenega je treba upoštevati tudi način uporabe in-
terneta (komunikacija, izmenjava informacij, socialna podpora ipd.) (ibid.).
Raziskava, ki je bila izvedena v našem prostoru na vzorcu mlajših mla-
dostnikov (N = 104), starih od 11 do 14 let (6., 7. in 8. razred), je pokaza-
la, da je odnos do uporabe interneta, ki je namenjena domačemu delu za
šolo, npr. predstavitve v PowerPointu, pretežno pozitiven, medtem ko je
odnos do uporabe interneta za zabavo negativno povezan s samoregulativ-
nim učenjem. Poleg omenjenega je bilo ugotovljeno, da je večopravilnost
med domačim učenjem za šolo negativno povezana s samoregulativnim
učenjem (Lešnjak in Tancig, 2023).
2.3 Iskanje informacij in transaktivni spomin
S prihodom množičnega shranjevanja informacij v računalniških bazah
podatkov, interneta in naprednih programov za iskanje informacij se je bi-
stveno začel spreminjati naš odnos do shranjevanja in iskanja oz. dostopa
do informacij. Namesto dosedanjega intelektualnega napora posamezni-
kov in socialnih aktivnosti v skupinah, v katerih so porazdeljene določene
informacije in znanja, pri opravljanju teh nalog danes to z lahkoto opravi-
mo preko računalnika. Tako internet postaja primarna oblika našega zu-
nanjega individualnega in kolektivnega spomina. B. Sparrow et al. (2011) so
izvedli štiri eksperimente, v katerih so preučevali, kako se prilagajamo no-
vim računalniškim in komunikacijskim tehnologijam. Udeleženci so pri
zahtevah po iskanju informacij najprej pomislili na računalniško iskanje in
33
