Page 32 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 32
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
2.2 Internetno iskanje (preiskovanje), zunanji spomin in površinsko
učenje
Drugi dejavnik, ki prispeva k površinskemu učenju, je internetno iskanje
(preiskovanje), ki je povezano z možnostjo nenehnega lahkega dostopa do
informacij na vseprisotnem internetu, kar zmanjša potrebo po globinskem
obravnavanju in utrjevanju informacij v spominu. Raziskave internetnega
iskanja so ugotovile, da to vodi k zmanjšanju aktivacije območja možganov,
povezanega z delovnim spominom (Dong in Potenza, 2015), in k spremem-
bam v povezanosti tega omrežja s spominskim priklicem (Liu et al., 2018).
Omenjena raziskava je pokazala, da se že po kratki dobi internetnega iska-
nja spremenijo možganska območja, vključena v priklic iz spomina.
Odvisnost od tehnologije in zanašanje nanjo kot na vir zunanjega spo-
mina lahko povzroči zmanjšanje učnega napora, ker je informacija zlahka
dobljena. To sicer ni vedno popolnoma slabo, ker s tem sprostimo dodatne
kognitivne rezerve za druge potrebne operacije.
Najti informacijo na internetu je postala splošna dnevna aktivnost. Ši-
roka uporaba interneta je spremenila način, kako poiščemo neko informa-
cijo in jo shranimo. »Google-učinek« se tako nanaša na uporabo interne-
ta kot zunanjega spomina, saj si je pri internetnem iskanju treba zapomniti
samo, kje informacija je ali pa kako jo dobimo, ne pa samo informacijo ali
njeno vsebino (Sparrow et al., 2011; Ward, 2013).
Internet deluje kot zunanji spomin, superstimulus za transaktivni
spomin (Ward, 2013), in nas navaja k prekomernemu zanašanju nanj, ker je
vedno dostopen in vir zunanjega spomina.
Številne empirične raziskave so ugotovile, da internetno iskanje spod-
buja pridobivanje informacij, vendar ta proces ne aktivira vzorcev možgan-
ske aktivnosti, pomembnih za dolgoročno shranjevanje dobljene informa-
cije (Sparrow et al., 2011; Dong in Potenza, 2011). Drugače rečeno, proces
internetnega iskanja lahko povzroči, da »izgubimo« sposobnost shraniti
in zapomniti si dobljene informacije ter zmanjša potrebo po obravnavanju
(predelovanju) in zapomnjenju informacij (Carr, 2010).
Nekatere raziskave so raziskale vpliv internetnega iskanja na možga-
ne. Nicholas et al. ugotavljajo, da se pripadniki mlajše »Google-generacije«
manj časa zadržijo pri posameznih vprašanjih in so hitrejši pri internetnem
iskanju, vendar izkazujejo slabši delovni spomin in so manj prepričani gle-
de pridobljenih odgovorov v primerjavi s starejšo generacijo (Nicholas et
al., 2013). Podobnih raziskav o uporabi interneta na mlajših osebah ni ve-
liko, so zelo redke. Zato je še posebej pomembna raziskava povezanosti
32
2.2 Internetno iskanje (preiskovanje), zunanji spomin in površinsko
učenje
Drugi dejavnik, ki prispeva k površinskemu učenju, je internetno iskanje
(preiskovanje), ki je povezano z možnostjo nenehnega lahkega dostopa do
informacij na vseprisotnem internetu, kar zmanjša potrebo po globinskem
obravnavanju in utrjevanju informacij v spominu. Raziskave internetnega
iskanja so ugotovile, da to vodi k zmanjšanju aktivacije območja možganov,
povezanega z delovnim spominom (Dong in Potenza, 2015), in k spremem-
bam v povezanosti tega omrežja s spominskim priklicem (Liu et al., 2018).
Omenjena raziskava je pokazala, da se že po kratki dobi internetnega iska-
nja spremenijo možganska območja, vključena v priklic iz spomina.
Odvisnost od tehnologije in zanašanje nanjo kot na vir zunanjega spo-
mina lahko povzroči zmanjšanje učnega napora, ker je informacija zlahka
dobljena. To sicer ni vedno popolnoma slabo, ker s tem sprostimo dodatne
kognitivne rezerve za druge potrebne operacije.
Najti informacijo na internetu je postala splošna dnevna aktivnost. Ši-
roka uporaba interneta je spremenila način, kako poiščemo neko informa-
cijo in jo shranimo. »Google-učinek« se tako nanaša na uporabo interne-
ta kot zunanjega spomina, saj si je pri internetnem iskanju treba zapomniti
samo, kje informacija je ali pa kako jo dobimo, ne pa samo informacijo ali
njeno vsebino (Sparrow et al., 2011; Ward, 2013).
Internet deluje kot zunanji spomin, superstimulus za transaktivni
spomin (Ward, 2013), in nas navaja k prekomernemu zanašanju nanj, ker je
vedno dostopen in vir zunanjega spomina.
Številne empirične raziskave so ugotovile, da internetno iskanje spod-
buja pridobivanje informacij, vendar ta proces ne aktivira vzorcev možgan-
ske aktivnosti, pomembnih za dolgoročno shranjevanje dobljene informa-
cije (Sparrow et al., 2011; Dong in Potenza, 2011). Drugače rečeno, proces
internetnega iskanja lahko povzroči, da »izgubimo« sposobnost shraniti
in zapomniti si dobljene informacije ter zmanjša potrebo po obravnavanju
(predelovanju) in zapomnjenju informacij (Carr, 2010).
Nekatere raziskave so raziskale vpliv internetnega iskanja na možga-
ne. Nicholas et al. ugotavljajo, da se pripadniki mlajše »Google-generacije«
manj časa zadržijo pri posameznih vprašanjih in so hitrejši pri internetnem
iskanju, vendar izkazujejo slabši delovni spomin in so manj prepričani gle-
de pridobljenih odgovorov v primerjavi s starejšo generacijo (Nicholas et
al., 2013). Podobnih raziskav o uporabi interneta na mlajših osebah ni ve-
liko, so zelo redke. Zato je še posebej pomembna raziskava povezanosti
32
