Page 30 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 30
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
Tudi pri raziskavah učenja na daljavo najdemo nekatere sorodne ugo-
tovitve. Že analize mednarodnih raziskav (EUROSTAT, PISA, PIRLS, TA-
LIS) ter raziskave projekcije in simulacije učenja na daljavo glede učne
uspešnosti so pokazale nekatere negativne vplive na kognitivno ter nekog
nitivno področje. Kasneje so to potrdile tudi nedavne empirične raziskave
v tujini in v slovenskem prostoru.
Omenjene ugotovitve vpliva digitalizacije lahko deloma pojasnimo
tudi z uporabo interneta in danes vseprisotno medijsko večopravilnostjo, ki
vplivata na slabšo pozornost, spomin, razumevanje in večjo impulzivnost,
slabši emocionalni nadzor ter nižjo učno uspešnost.
Za celovitejšo razjasnitev problematike smo v nadaljnjih poglavjih pri
izboru raziskovalnih člankov upoštevali njihovo interdisciplinarnost. Iz-
brane raziskave obsegajo razvojnopsihološko, pedagoško-psihološko in pe-
dagoško problematiko, edukacijsko nevroznanost, razvojno nevropsiholo-
gijo, specialno pedagogiko in kognitivno znanost.
2. Internet, pozornost, spomin in učenje
V zadnjih dveh desetletjih so številne raziskave odkrivale pomembne vpli-
ve digitalizacije in internetnega okolja na kognitivno ter čustveno-socialna
področja delovanja. Na področju branja, učenja in obravnavanja informa-
cij je zaznati opazen premik k površinskemu učenju, ki ga označujejo hitro
pregledovanje, manj razmišljanja in slabše zapomnjenje.
Poglobljeno branje z digitalizacijo upada. Povsod se srečujemo s skraj-
šanimi besedili literarnih, strokovnih in drugih del, s povzetki, z že vnap-
rej pripravljenimi odgovori, ki ne zahtevajo daljše pozornosti in vztraj-
nosti (COST-IS1404, 2014). Čeprav ima lahko digitalno besedilo določene
prednosti zaradi hitre dostopnosti dodatnih informacij, slovarjev, diskusij
ipd., je zaradi velikega števila možnosti in takojšnjosti informacij ovira za
poglobljeno branje ter diskusijo.
Zato so potrebne dobro razvite izvršilne funkcije, samoregulativne
sposobnosti, spretnosti načrtovanja in organiziranja aktivnosti, selekcio-
niranja in osmišljevanja informacij, nadzorovanja bralnega razumevanja,
metakognitivnega zavedanja ipd. Izvršilne funkcije vključujejo tri samo-
stojne komponente: inhibitorno kontrolo (kontrolo impulzov), delovni spo-
min in kognitivno prožnost (Miyake et al., 2000; Diamond, 2013). Na njih te-
meljijo kompleksnejše višjeravenske izvršilne funkcije, kot so razmišljanje,
reševanje problemov in načrtovanje.
30
Tudi pri raziskavah učenja na daljavo najdemo nekatere sorodne ugo-
tovitve. Že analize mednarodnih raziskav (EUROSTAT, PISA, PIRLS, TA-
LIS) ter raziskave projekcije in simulacije učenja na daljavo glede učne
uspešnosti so pokazale nekatere negativne vplive na kognitivno ter nekog
nitivno področje. Kasneje so to potrdile tudi nedavne empirične raziskave
v tujini in v slovenskem prostoru.
Omenjene ugotovitve vpliva digitalizacije lahko deloma pojasnimo
tudi z uporabo interneta in danes vseprisotno medijsko večopravilnostjo, ki
vplivata na slabšo pozornost, spomin, razumevanje in večjo impulzivnost,
slabši emocionalni nadzor ter nižjo učno uspešnost.
Za celovitejšo razjasnitev problematike smo v nadaljnjih poglavjih pri
izboru raziskovalnih člankov upoštevali njihovo interdisciplinarnost. Iz-
brane raziskave obsegajo razvojnopsihološko, pedagoško-psihološko in pe-
dagoško problematiko, edukacijsko nevroznanost, razvojno nevropsiholo-
gijo, specialno pedagogiko in kognitivno znanost.
2. Internet, pozornost, spomin in učenje
V zadnjih dveh desetletjih so številne raziskave odkrivale pomembne vpli-
ve digitalizacije in internetnega okolja na kognitivno ter čustveno-socialna
področja delovanja. Na področju branja, učenja in obravnavanja informa-
cij je zaznati opazen premik k površinskemu učenju, ki ga označujejo hitro
pregledovanje, manj razmišljanja in slabše zapomnjenje.
Poglobljeno branje z digitalizacijo upada. Povsod se srečujemo s skraj-
šanimi besedili literarnih, strokovnih in drugih del, s povzetki, z že vnap-
rej pripravljenimi odgovori, ki ne zahtevajo daljše pozornosti in vztraj-
nosti (COST-IS1404, 2014). Čeprav ima lahko digitalno besedilo določene
prednosti zaradi hitre dostopnosti dodatnih informacij, slovarjev, diskusij
ipd., je zaradi velikega števila možnosti in takojšnjosti informacij ovira za
poglobljeno branje ter diskusijo.
Zato so potrebne dobro razvite izvršilne funkcije, samoregulativne
sposobnosti, spretnosti načrtovanja in organiziranja aktivnosti, selekcio-
niranja in osmišljevanja informacij, nadzorovanja bralnega razumevanja,
metakognitivnega zavedanja ipd. Izvršilne funkcije vključujejo tri samo-
stojne komponente: inhibitorno kontrolo (kontrolo impulzov), delovni spo-
min in kognitivno prožnost (Miyake et al., 2000; Diamond, 2013). Na njih te-
meljijo kompleksnejše višjeravenske izvršilne funkcije, kot so razmišljanje,
reševanje problemov in načrtovanje.
30
